Jedro

Določilo 374. čl. ZOR je jasno glede vprašanja, na koga se nanaša. Zastaralni rok iz tega določila pride namreč v poštev le za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev. Če bi zakonodajalec želel opredeliti, da ta zastaralni rok velja za vse terjatve iz gospodarskih pogodb (prim. definicijo gospodarske pogodbe iz 2. odst. 25. čl. ZOR), bi namesto besedne zveze "medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb," uporabil besedno zvezo "medsebojne terjatve iz gospodarskih pogodb." Za presojo o zastaranju vtoževane terjatve pride tako v poštev splošni zastaralni rok petih let (371. čl. ZOR).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek na plačilo 1.161.156,00 SIT zavrnilo.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba je utemeljena.

V okviru uradoma upoštevnih razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje presojo o zastaranju vtoževane terjatve utemeljilo s 374. čl. ZOR. Uporaba tega določila pa v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ena izmed strank pogodbe, katere obstoj ugotavlja sodišče prve stopnje, je namreč fizična oseba (tožena stranka je samostojni podjetnik posameznik).

Določilo 374. čl. ZOR je jasno glede vprašanja, na koga se nanaša. Zastaralni rok iz tega določila pride namreč v poštev le za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev. Če bi zakonodajalec želel opredeliti, da ta zastaralni rok velja za vse terjatve iz gospodarskih pogodb (prim. definicijo gospodarske pogodbe iz 2. odst. 25. čl. ZOR), bi namesto besedne zveze "medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb," uporabil besedno zvezo "medsebojne terjatve iz gospodarskih pogodb." Za presojo o zastaranju vtoževane terjatve pride tako v poštev splošni zastaralni rok petih let (371. čl. ZOR). Upoštevaje dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje o zapadlosti te terjatve (1.5.1999), je zato zmotna presoja, da je vtoževana terjatev do vložitve tožbe 16.9.2002 že zastarala.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Podan je razveljavitveni razlog iz 355. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

V nadaljevanju postopka bo treba izčrpati ugovor pomanjkanja pasivne legitimacije. Ugotoviti bo potrebno, ali so resnične trditve tožene stranke, da je šlo za "zamenjavo" v postopku reševanja reklamacije stvarnih napak prvotnega stroja in v okviru garancijske dobe za ta stroj, katerega kupec je bila sicer družba BA E. L. GmbH (prim. pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 21.10.2005, l. št. 28). Prav tako bo treba ugotoviti, ali so resnične trditve tožene stranke, da je akceptni nalog tožeči stranki izročila zgolj v zavarovanje izpolnitve leasingodajalca. To pa pomeni, da bo treba izčrpati dokazne predloge, ki jih je podala tožena stranka v prid ugotavljanja teh dejstev, ter pri presoji upoštevati nasprotne trditve in dokaze tožeče stranke. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi dodaja še, da bo v nadaljevanju postopka treba v dokaznem postopku in z razlago pogodbe poiskati odgovor na vprašanje pravne narave "POGODBA - ZAMENJAVA" z dne 9.11.1998 (v prilogi A 8).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.