- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 1530/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.1530.2018 Civilni oddelek
Povzetek
- Zavrženje tožbe zaradi nepredložitve pooblastila za zastopanje.Ali je sodišče pravilno zavrglo tožbo, ker pooblaščenka ni predložila pooblastila za zastopanje?
- Pravica do obrambe in obveščanja o postopku.Ali je odvetnik B. B. upravičen do poziva za predložitev pooblastila?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zavrženje tožbe je pravilno, saj oseba, ki je v imenu tožnice vložila tožbo, niti po pozivu ni predložila tožničinega pooblastila.
Pomembno je, da je k predložitvi pooblastila pozvan tisti odvetnik, ki je za stranko pisanje dejansko poslal (žigosal, podpisal), čeprav jih je v glavi pisanja navedenih več.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino tožbo, ker pooblaščenka, odvetnica A. A., ki jo je vložila, in odvetnik B. B., ki je bil zraven naveden, kot da zastopa stranko, kljub dodatnemu pozivu sodišča nista pravočasno predložila svojega pooblastila za zastopanje tožnice.
2. Proti sklepu se pritožuje pooblaščenec odvetnik B. B. (ki je vmes predložil ustrezno pooblastilo), češ da sam ni bil pozvan, da ga predloži, moral pa bi biti, saj gre po 98. čl. ZPP za poziv odvetniku, ne pa za pisanje za stranko. Predlaga razveljavitev sklepa in opredeljuje svoje pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno in zakonito, v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP), in pravilno in zakonito je tudi odločilo. Čeprav je v uvodu tožbe pisalo, da tožečo stranko zastopata odvetnika A. A. in B. B., je žig in podpis zraven njega na tožbi le od ene osebe, in sicer od odvetnice A. A. Ta je bila s sklepom 25. 4. 2018 ustrezno pozvana, da v roku 8 dni predloži pooblastilo za zastopanje, ki ga tožbi samodejno ni predložila. Ta rok je iztekel 17. 5. 2018. Po tem pa je B. B., 23. 5. 2018, predložil pooblastilo.
5. V resnici ne gre za (napačno) uporabo 2. odst. 137. čl. ZPP, ki določa, da zadostuje (za stranko, op. sodišča), da se pisanje vroči enemu izmed več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, če jih ima stranka več. V 98. čl. ZPP namreč res ureja poziv pooblaščencu, da predloži pooblastilo, ne stranki. Edino A. A. pa je bila v tej zadevi (v redu) pozvana na pooblastilo, B. B. ne (to ni sporno, izhaja iz povratnice in tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa). Vendar pa B. B. tudi ni bil tisti, ki je opravil dejanje brez pooblastila stranke, pač pa je bila to odvetnica A. A. Česa drugega odvetnik B. B. v pritožbi ne trdi. Zato ni bilo niti treba, da se tudi njega poziva k predložitvi pooblastila. A. A. je bila tista, ki je komunicirala s sodiščem, zato je zadostovalo, da sodišče komunicira z njo. Pomembno je torej, da je k predložitvi pooblastila pozvan tisti odvetnik, ki je za stranko pisanje dejansko poslal (žigosal, podpisal), čeprav jih je v glavi pisanja navedenih več. Ker torej oseba, ki je v imenu tožnice vložila tožbo, za to ni predložila pooblastila stranke, niti po dodatnem pozivu, je zavrženje tako vložene tožbe pravilno (4. odst. 98. čl. ZPP).
6. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti, s stroškovno zahtevo vret, in potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).