Jedro

Ker ima tožnik premoženje (nepremičnine), ki presega vrednost 13.780,00 EUR, je podan izključitveni razlog, zaradi katerega se mu denarna socialna pomoč ne more dodeliti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 23. 6. 2014 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 11. 10. 2012 ter se zadeva vrne toženi stranki ponovno v odločanje. Obenem je odločilo, da stroški tožnika bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja pri svojih stališčih, da upravni organ in sodišče ne bi smela šteti tožnikove lastninske pravice št. stavbe ..., ... v deležu do ene polovice in št. ..., ... v celoti, kateri stanovanji se nahajata v samostoječi stavbi št. ... v k. o. ... B. Sodišče je do neutemeljenih in napačnih podatkov prišlo zgolj na podlagi nekaterih seznamov GURS-a oziroma katastra stavb in registra nepremičnin, čemur je tožnik že v teku postopka odločno nasprotoval. Lastninska pravica in ostale stvarne pravice, med njimi tudi etažna lastnina, se vpisujejo v zemljiško knjigo, kar je natančno opredeljeno v 13. členu Zakona o zemljiški knjigi. V 11. členu tega zakona pa je navedeno, da se v zemljiško knjigo vpisujejo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic in sicer tako zemljiška parcela, nadalje stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice in etažna lastnina. Odločilnega pomena je zato dejstvo, ali je etažna lastnina oziroma nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo ali ne in če ni vpisana v zemljiško knjigo, potem je tožena stranka v nobenem primeru ne sme šteti kot neko premoženje tožnika. V predmetni zadevi predstavljata sporni nepremičnini št. ..., ,... in ... dve stanovanji v stavbi št. ..., stoječi na parcelni številki ... k. o. ... B. To pa pomeni, da omenjeni stanovanjski enoti nedvomno predstavljata etažno lastnino, kateri bi morali biti vpisani v zemljiško knjigo in če bi bili stanovanji kot etažni lastnini vpisani v zemljiško knjigo, bi se lahko šteli v premoženje tožnika. Podatki zemljiške knjige potrjujejo in izkazujejo drugačno stanje lastništva tožnika. Kakršnekoli druge javne evidence, med njimi podatki GURS-a oziroma katastra stavb in registra nepremičnin, niso upoštevne, da bi se lahko na podlagi teh odločalo o obstoju tožnikovega premoženja. To pomeni, da tožnik na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, poleg tega pa še do kritja prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Drugih kršitev pa pritožba ne uveljavlja.

5. V obravnavani zadevi sta predmet sodne presoje dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 23. 6. 2014 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 11. 10. 2012, s katero je s 1. 1. 2012 razveljavil odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, na podlagi katere je bil tožnik upravičen do državne pokojnine in odločil, da ni upravičen do denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka, do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ker je bilo ugotovljeno, da vrednost njegovega premoženja, ki znaša 28.128,23 EUR, presega vrednost 13.780,00 EUR.

6. Denarna socialna pomoč se po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki velja od 1. 1. 2012, pa je v petem odstavku 4. člena določil, da se ne glede na prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v letu 2012 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da vlagatelj tudi v primeru, če izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, do le-te ni upravičen, če ima vlagatelj oziroma njegovi družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki presegajo navedeno vrednost. V tem primeru je namreč podan izključitveni razlog, zaradi katerega se denarna socialna pomoč ne dodeli.

7. V obravnavanem primeru so sporna vštetja v tožnikovo premoženje nepremičnine v k. o. ... - B., in sicer št. stavbe ..., ... (stanovanje v samostoječi stavbi - ID znak ...) v deležu ene polovice in št. stavbe ..., ... (stanovanje v samostoječi stavbi - ID znak ...) v celoti.

8. Iz katastra stavb je razvidno, da sta obravnavani stanovanji v stavbi, ki stoji na parcelni številki ... k. o. B., na naslovu, kjer ima tožnik od 30. 7. 2013 prijavljeno stalno prebivališče (C., D.). Iz registra nepremičnin pa je razvidno, da sta v tej hiši evidentirani dve stanovanji, prvo z 42,3 m² uporabne površine in drugo s 46 m² uporabne površine, tretji del stavbe pa so skupne naprave in prostori, ki so že upoštevane pri vrednosti stanovanj (priloge C2). Iz teh evidenc, ki jih skladno s 3. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06, v nadaljevanju ZEN) vodi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) in podatkov zemljiške knjige (priloga C1) dejansko izhaja, da sporni nepremičnini št. ..., ... in ..., ..., to sta dve stanovanji v stavbi št. ..., kot etažna lastnina nista vpisani v zemljiško knjigo.

9. Čeprav lastninsko pravico posameznik pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, pa v konkretnem primeru zgolj dejstvo, da navedeni sporni nepremičnini nista vpisani v zemljiško knjigo, še ne pomeni, da v deležu kot je ugotovljeno, nista tožnikovi in da ju ni mogoče šteti kot tožnikovo premoženje. Za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo oziroma za vzpostavitev etažne lastnine je namreč potrebno vložiti ustrezen predlog. V primeru, da etažna lastnina ni vpisana v zemljiško knjigo, pomeni, da takšen predlog ni bil vložen in posledično ni bil izveden zemljiško knjižni postopek in vzpostavljena etažna lastnina.

10. Sodišče pravilno poudarja, da se po Zakonu o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami, v nadaljevanju ZZK-1) vpisujejo le podatki o zemljiških parcelah in etažni lastnini, podatki o stavbah pa glede na drugi odstavek 11. člena ZZK-1 le, če so zgrajene na podlagi stavbne pravice. Same stavbe se v zemljiško knjigo ne vpisujejo, ampak je zanje uradna evidenca kataster stavb, ki za stavbe predstavlja evidenco, kot je zemljiška knjiga za zemljiške parcele. Iz evidenc GURS-a je razvidno, da je tožnik na naslovu, kjer ima od 30. 7. 2013 prijavljeno stalno prebivališče, solastnik stanovanja ..., ... (ID znak ...) do ene polovice in lastnik stanovanja št. ..., ... (ID znak ...) do celote.

11. Evidenca GURS ima naravo javne evidence, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vendar pa je v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tega, torej nasprotnega, kar uradne evidence o spornih nepremičninah vsebujejo, pa tožnik ni dokazal oziroma svojih trditev na glavni obravnavi, da je na naslovu C., D. solastnik hiše, dvorišča in poti, z ničemer ni dokazal oziroma svojih trditev sploh ni dokazoval. 12. Ker tožnik ni dokazal, da ni lastnik stanovanj ..., ... in ..., ..., iz javnih evidenc GURS-a pa je razvidno, da je solastnik stanovanja ..., ... in lastnik stanovanja ..., ... in ob upoštevanju izpisa tožnikovih stalnih prebivališč (priloga B1), da je imel v času, ki se na podlagi 71. člena ZSVarPre šteje za vložitev vloge (1. 12. 2011) in ob izdaji odločbe, stalno prebivališče na naslovu C., D., je sodišče prve stopnje utemeljeno obe stanovanji štelo v tožnikovo premoženje in zaključilo, da je zaradi višine vrednosti premoženja podan izključitveni razlog po 27. členu ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Posledično, ker tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, na podlagi 29. in 30. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami, v nadaljevanju ZUJPS) tudi ni upravičen do kritja prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

13. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Hkrati je na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe, ker z njo ni uspel.