Jedro

Stroške začasnega zastopnika založi stranka, ki je njegovo postavitev predlagala (ta lahko njihovo povračilo skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški od nasprotne stranke uveljavlja glede na svoj pravdni uspeh). To je v tej zadevi tožeča in ne tožena stranka. Ker so ti stroški nastali tožnici in ne tožencu, slednji že po sami naravi stvari ne more biti upravičen do njihovega povračila.

V predmetni zadevi je bistveno, da stroški začasne zastopnice do konca glavne obravnave niso bili odmerjeni. Šele od trenutka, ko je tožnica prejela sklep sodišča prve stopnje, s katerim so bili ti stroški začasne zastopnice odmerjeni, ji je bilo lahko znano, kakšen obseg stroškov ji je iz tega naslova nastal. Zato pred tem (kot ji to neupravičeno očita sodišče prve stopnje) povračila teh stroškov tudi ni mogla ustrezno uveljavljati.

Nejasna je pritožničina navedba, da začasna zastopnica ni predlagala naložitev nadaljnjih stroškov postopka v njeno breme, temveč sodišče „samo prosila“ za izplačilo zneska 229,36 EUR. Ker je bila s strani sodišča postavljena, je začasna zastopnica zahtevo za plačilo stroškov odgovora na pritožbo poslala sodišču prve stopnje. Slednje pa je dolžno te stroške (čeprav gre za stroške pritožbenega postopka) tudi odmeriti. Vse to pa nima nobene zveze z okoliščino, da je dolžna te (potrebne) stroške v skladu s 5. odstavkom 82. člena ZPP začasni zastopnici poravnati tožnica.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se ta spremeni tako, da se pravilno glasi: „I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL opr. št. VL 138049/2010 z dne 22.10.2010 ostane v 1. odstavku izreka v veljavi za 600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.2010 dalje do plačila ter v 3. odstavku za izvršilne stroškov v višini 18,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.10.2011 dalje do plačila; v preostalem delu 1. in 3. odstavka izreka pa se sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

II. Toženec je dolžan tožnici v 15 dneh povrniti njene stroške postopka na prvi stopnji v znesku 183,4 EUR, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.“ V preostalem se pritožba zoper sodbo zavrne in se ta v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

Toženec je dolžan tožnici v 15 dneh povrniti stroške nastale s pritožbo zoper sodbo v višini 114,6 EUR.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 9.9.2014 se ugodi in se ta razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Odločitev o stroških pritožbe zoper sklep z dne 9.9.2014 se pridrži za končno odločbo.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 15.12.2014 se delno ugodi, in sicer tako da se v II. točki izreka razveljavi glede odločitve o plačilu zakonskih zamudnih obresti.

V preostalem se pritožba zoper omenjeni sklep zavrne in se ta v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdi.

Tožnica sama krije stroške nastale z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 15.12.2014.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 12.5.2014 v 1. in 3. odstavku izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 138049/2010 z dne 22.10.2010 razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Hkrati je tožnici naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške začasnega zastopnika v znesku 577,67 EUR (II. točka izreka).

S sklepom z dne 9.9.2014 je tožničin stroškovni zahtevek za znesek 577,67 EUR (kot prepozen) zavrglo. S sklepom z dne 15.12.2014 pa je odločilo, da se toženčevi začasni zastopnici - odvetnici T. P. za pritožbeni postopek odmeri nagrada v znesku 229,36 EUR (ki jo je v 15 dneh po prejemu sklepa dolžna plačati tožnica).

Zoper vse tri odločbe se pritožuje tožnica.

Zoper sodbo se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi (s stroškovno posledico) oziroma podrejeno vsaj glede 600,00 EUR založenega predujma za prevajalca. Poudarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bilo v Pogodbi o izvajanju odvetniških storitev (9. člen) dogovorjeno plačilo odvetniških storitev po uspehu in obveznost toženca nositi vse stroške po odločitvi sodišča. Spregledalo je, da je uveljavljala plačilo na dveh pravnih podlagah. Z odločitvijo je toženec neupravičeno obogaten. Tožencu bi moralo naložiti vsaj povrnitev zneska predujma za tolmača, ki ga je založila tožnica. Nadalje navaja, da je bila toženčeva žena B. D. gospodar posla, s čimer je toženec tiho soglašal. Do prenehanja zastopanja je prišlo po volji toženca kot naročnika, saj je slednji s konkludentnimi ravnanji pooblastilo preklical. B. D., ki se je izkazovala kot toženčeva pooblaščenka, je na naroku izpostavila, da ne želi, da jo zastopa tožnica, da preklicuje pooblastilo ter da je to stališče obeh zakoncev. Toženec pa kljub drugačnemu dogovoru ni pristopil na narok. Sodišče je spregledalo, da ima odpoved učinek šele po 30-ih dneh in da toženec na odpoved sploh ni reagiral (zaradi česar je treba šteti, da je sam preklical pooblastilo). Sodišče ji je stroške začasnega zastopnika neupravičeno še enkrat naložilo v plačilo. Ti stroški so bili namreč odmerjeni z odredbo 10.4.2014 in s sklepom z dne 12.5.2014, kar je vse plačano.

Toženec je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

Zoper sklep z dne 9.9.2014 se tožnica pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, tožencu naloži stroške postopka. Sklep o odmeri stroškov začasnega zastopnika je prejela dne 21.7.2014. Stroške začasnega zastopnika je prijavila na glavni obravnavi dne 12.5.2014, vendar njihova višina takrat še ni bila znana. Ker je sedaj višina določena (577,67 EUR), je še pred izdajo sodbe dne 18.8.2014 višino specificirala. Ker je bil vložen že na glavni obravnavi, višina pa priglašena pravočasno (in sicer v roku 15 dni po prejemu sklepa dne 21.7.2014), predlog ni bil prepozen.

Tudi zoper sklep z dne 15.12.2014 se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni (s stroškovno posledico). Navaja, da začasna zastopnica ni predlagala naložitev nadaljnjih stroškov postopka v njeno breme, temveč sodišče samo prosila za izplačilo zneska 229,36 EUR. Poleg tega ni zahtevala zamudnih obresti, zaradi česar je sodišče prekoračilo njen predlog. O stroških pritožbenega postopka odloča sodišče druge stopnje, zaradi česar je izdaja izpodbijanega sklepa preuranjena. Poleg tega je sestava odgovora na pritožbo nepotrebna, saj gre za pravna vprašanja.

Pritožbi zoper sodbo in sklep z dne 15.12.2014 sta delno, pritožba zoper sklep z dne 9.9.2014 pa v celoti utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo: Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici sorazmerno plačilo za že opravljene odvetniške storitve (ker do prenehanja zastopanja ni prišlo po volji toženca kot naročnika) ne pripada, je pravilna, hkrati pa tudi prepričljivo obrazložena. Pritožba s ponavljanjem trditev podanih v postopku na prvi stopnji (oziroma vztrajanjem pri svojem stališču) ne uspe vzbuditi nobenega dvoma v njeno pravilnost. Pritožničino zatrjevanje, da je do prenehanja zastopanja prišlo po volji toženca kot naročnika, je (nenavsezadnje) v očitnem nasprotju s samimi pritožbenimi navedbami, da je odpoved pooblastilnega razmerja z njene strani posledica toženčevega izostanka na naroku ter kršitve načela zaupanja(1) Navajanje, da ta odpoved zaradi predhodnega preklica pooblastila nima učinka, pa je ne samo novo (prvi odstavek 337. člena ZPP(2) ampak tudi sicer v očitnem protislovju z njenimi predhodno omenjenimi trditvami. Povsem enako velja glede pritožbenih navedb o toženčevem konkludentnem preklicu pooblastila. (3) Glede navedb, zakaj naj bi bilo potrebno izjavo B. D. podano na naroku dne 11.3.2010(4) šteti za preklic pooblastila s strani toženca, pa je že sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo, da je omenjena (ker ni bila toženčeva pooblaščenka(5) lahko dajala pravno veljavne izjave le v svojem (in ne tudi toženčevem) imenu. Kakšni so bili njeni interesi v pravdi, ki je tekla pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kot tudi okoliščina, da naj bi od samega začetka nastopala kot kontaktna oseba, pa je za predmetno zadevo nerelevantno. Pritožbeno navajanje o obstoju tudi druge (domnevno spregledane) pravne podlage iz naslova neupravičene obogatitve pa prav tako predstavlja nedopustno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Pritožnica pa upravičeno opozarja na obstoj toženčeve obveznosti, da ji povrne predujem v znesku 600,00 EUR, ki ga je slednja (v zadevi, v kateri ga je zastopala) založila za tolmača. Tožnica se je glede te obveznosti v postopku na prvi stopnji sklicevala na 9. člen Pogodbe o izvajanju odvetniških storitev z dne 13.2.2006, v katerem je bila dogovorjena toženčeva obveznost nositi vse morebitne sodne stroške (sodne takse, prevode in druge stroške, ki stranko bremenijo po odločbi sodišča). Ker toženec tem trditvam nikoli ni konkretizirano ugovarjal oziroma jih prerekal (drugi odstavek 214. člena ZPP), (6) je bilo potrebno zahtevku v tem delu slediti. Posledično je bilo potrebno izpodbijano sodbo (358. člen ZPP) v I. točki izreka spremeniti tako, da se sklep o izvršbi z dne 22.10.2010 v 1. in 3. odstavku izreka za glavnico v višini 600,00 EUR in sorazmeren del(7) stroškov izvršilnega postopka (oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot so bile zahtevane(8) ohrani v veljavi.

Tako zaradi same spremembe odločitve o glavni stvari kot tudi utemeljenih pritožničinih navedb, da ji je sodišče prve stopnje neupravičeno naložilo, da mora tožencu povrniti stroške začasnega zastopnika, pa je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o stroških (II. točka izreka sodbe). Stroške začasnega zastopnika(9) namreč založi stranka, ki je njegovo postavitev predlagala(10). To pa je tožeča in ne tožena stranka. Ker so ti stroški nastali tožnici(11) in ne tožencu, slednji že po sami naravi stvari ne more biti upravičen do njihovega povračila. Odločitev sodišča prve stopnje je zato napačna.

Ker je tožnica v tej pravdi uspela približno 25 %, ji je dolžan toženec(12) upoštevaje drugi odstavek 154. člena ZPP v tem obsegu povrniti njene potrebne stroške (155. člen ZPP). Pri odmeri teh stroškov je bilo treba upoštevati določbe Zakona o sodnih taksah(13) (ZST-1) in Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZodvT)(14).

Potrebni stroški tožnice(15) obsegajo nagrado za postopek (tar. št. 3100) v znesku 136,5 EUR, nagrado za narok (tar. št. 3102) v znesku 126,00 EUR, povračilo materialnih stroškov v znesku 20,00 EUR, kar upoštevaje 22 % DDV, povračilo stroškov prevoda (v znesku 60,00 EUR) in sodne takse (v znesku 129,00 EUR) ter stroškov pritožbenega postopka zoper sklep izvršilnega sodišča VL 138049/2010 z dne 29.11.2011(16) (v skupni višini 200,00 EUR) skupaj znaša 733,65 EUR. Glede na pritožničin 25 % uspeh v postopku na prvi stopnji ji je dolžan toženec povrniti znesek 183,4 EUR.

Ker ostali pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo v preostalem kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožnica s pritožbo delno uspela (in sicer približno 28%), je v obsegu svojega uspeha napram tožencu upravičena do povrnitve s pritožbo nastalih stroškov. Njeni potrebni stroški znašajo 409,4 EUR, (17) kar pomeni, da ji je toženec dolžan povrniti 114,6 EUR. (18) O pritožbi zoper sklep z dne 9.9.2014: ZPP v tretjem odstavku 163. člena določa, da mora stranka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa mora stranka povrnitev stroškov zahtevati v predlogu, o katerem mora sodišče odločiti. V predmetni zadevi je bistveno to, da stroški začasne zastopnice do konca glavne obravnave niso bili odmerjeni. Šele od trenutka (in sicer dne 21.7.2014), ko je tožnica prejela sklep sodišča prve stopnje z dne 12.5.2014, (19) s katerim so bili ti stroški začasne zastopnice odmerjeni, ji je bilo lahko znano, kakšen obseg stroškov ji je iz tega naslova nastal. Zato pred tem(20) (kot ji to neupravičeno očita sodišče prve stopnje) povračila teh stroškov tudi ni mogla ustrezno uveljavljati. Zahtevek, ki ga je vložila takoj po koncu sodnih počitnic, je zato potrebno(21) šteti za pravočasen. Tožničini pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbe zoper sklep z dne 9.9.2014 se pridrži za končno odločitev(22) (3. odstavek 165. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 15.12.2014: Nejasna je pritožbena navedba, da začasna zastopnica ni predlagala naložitev nadaljnjih stroškov postopka v breme tožnice, temveč sodišče „samo prosila“ za izplačilo zneska 229,36 EUR. Ker je bila s strani sodišča postavljena, je začasna zastopnica zahtevo za plačilo stroškov odgovora na pritožbo poslala sodišču prve stopnje. Slednje pa je dolžno te stroške (čeprav gre za stroške pritožbenega postopka) tudi odmeriti. (23) Vse to pa nima nobene zveze z okoliščino, da je dolžna te (potrebne(24)) stroške v skladu s 5. odstavkom 82. člena ZPP začasni zastopnici poravnati tožnica.

Pritožnica pa utemeljeno opozarja, da ji je sodišče prve stopnje naložilo tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti (od naloženih stroškov začasne zastopnice), čeprav jih začasna zastopnica ni zahtevala. (25) Sodišče prve stopnje je s tem prekoračilo njen predlog. Zato je bilo potrebno sklep z dne 15.12.2014 v II. točki izreka glede odločitve o plačilu zakonskih zamudnih obresti razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP. (26) Ker ostali pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo v preostalem kot neutemeljeno zavrnilo in sklep z dne 15.12.2014 v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člen ZPP).

Ker je tožnica s pritožbo zoper sklep z dne 15.12.2014 uspela le v neznatnem delu, sama krije stroške nastale z vložitvijo pritožbe (drugi odstavek 154. v zvezi s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Tudi v vlogi z dne 24.11.2012 je tožnica (glej točko III oziroma l. št. 109) jasno navedla, da je bila ona tista, ki je v marcu 2010 odpovedala pooblastilo in o tem obvestila sodišče. Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (3): Ki je popolnoma novo in (že zato) neupoštevno.

Op. št. (4): In sicer v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru I P 231/2006 Op. št. (5): Saj je med njima obstajalo le ustno pooblastilo (ki za vzpostavitev pravno upoštevnega pooblastilnega razmerja ne zadošča).

Op. št. (6): Tudi v ugovoru zoper o sklep o izvršbi podan ugovor zastaranja je ostal povsem nekonkretiziran.

Op. št. (7): In sicer v znesku 18,45 EUR, kar predstavlja 25% (v tem sorazmernem delu je tožnica - upoštevaje tudi umaknjeni del zahtevka - z glavnico uspela) v sklepu o izvršbi prisojenih izvršilnih stroškov (73,80 EUR).

Op. št. (8): Toženec je v vlogi z dne 20.2.2013 (neprepričljivo) ugovarjal, češ da lahko zakonske zamudne obresti tečejo šele od poteka paricijskega roka. Zakonske zamudne obresti namreč tečejo od nastanka dolžnikove zamude z izpolnitvijo obveznosti (ki pa se presoja upoštevaje 299. člen OZ).

Op. št. (9): Začasni zastopnik je do njih upravičen ne glede na izid pravde.

Op. št. (10): Peti odstavek 82. člena ZPP.

Op. št. (11): Ta lahko njihovo povračilo (skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški) od nasprotne stranke uveljavlja glede na svoj pravdni uspeh.

Op. št. (12): Ki je bil v postopku zastopan po začasni zastopnici in ki mu zato stroški niso nastali.

Op. št. (13): Uradni list RS, št. 37/2008 s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (14): Uradni list RS, št. 67/2008 s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (15): Ker bo zaradi razveljavitve sklepa z dne 9.9.2014 o stroških začasne zastopnice (oziroma njihovi odmeri in naložitvi tožnici) sodišče prve stopnje šele odločalo, jih pritožbeno sodišče pri tej odmeri ni upoštevalo (tudi o povrnitvi teh stroškov tožnici glede na njen pravdni uspeh bo primarno odločalo sodišče prve stopnje).

Op. št. (16): V to nagrado sodi tudi nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva.

Op. št. (17): Nagrada za pritožbo v višini 168,00 EUR, materialni izdatki v višini 20,00 EUR, 22 % DDV ter sodna taksa za pritožbo v znesku 180,00 EUR Op. št. (18): Za odločitev o stroških priglašenih v odgovoru na pritožbo, ki so v celoti stroški začasne zastopnice, je pristojno sodišče prve stopnje (ki je o njih s sklepom z dne 15.12.2014 tudi že odločilo).

Op. št. (19): Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo stroške začasne zastopnice v znesku 577,67 EUR.

Op. št. (20): oziroma do konca glavne obravnave Op. št. (21): Ob (smiselnem) upoštevanju sedmega odstavka 163. člena ZPP.

Op. št. (22): V zvezi z obsegom iz tega naslova nastalih stroškov, dopovračila katerega je tožnica upravičena.

Op. št. (23): Odločitev o nagradi in stroških začasnega zastopnika sodi v pristojnost sodišča prve stopnje.

Op. št. (24): Potrebnost odgovora na pritožbo ni odvisna od obstoja (spornih) dejanskih vprašanj.

Op. št. (25): Glej njen predlog z dne 27.11.2014. Op. št. (26): V zvezi s 357. členom ZPP.