Jedro

Prosti preudarek ne pomeni, da lahko sodišče ugodi kakršnemukoli znesku, ki ga uveljavlja priča iz naslova izgubljenega zaslužka, ampak mora upoštevati konkretne navedbe priče o tem, koliko dejansko znaša njen izgubljeni čas zaradi prihoda na sodišče in kako naj se ta ovrednoti glede na poklic, ki ga priča opravlja.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek nadomestila izgubljenega zaslužka pri delu, ki ga je tožnik dolžan povrniti priči A. A., dr. dent. med., v višini 664,00 EUR zniža na znesek 166,00 EUR.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 68,22 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da mora tožnik priči A. A., dr. dent. med., Zasebni zdravstveni zavod, povrniti 8,42 EUR potnih stroškov ter 644,00 EUR iz naslova nadomestila izgubljenega zaslužka pri delu, skupaj 672,42 EUR na račun, naveden v izreku izpodbijanega sklepa.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni sklep tako, da zniža priznane stroške priče. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče naj bi izgubljeni zaslužek priče odmerilo po prostem preudarku in na podlagi pričinih navedb o višini izgubljenega zaslužka, vendar je izpodbijana odločitev sodišča v nasprotju s predlogom priče za odmero stroškov z dne 17. 7. 2025, iz katerega izhaja, da je 200 točk dnevna norma priče. Glede na vrednost točke 3,32 EUR je dnevni zaslužek priče za 8 ur 664,00 EUR. Sodišče je ugotovilo, da je bila priča prisotna na obravnavi maksimalno dve uri, zaradi česar je njen izgubljeni zaslužek 1/4 dnevnega zaslužka, torej 166,00 EUR. Iz obrazložitve sodišča izhaja, da naj bi bil povprečni dnevni zaslužek priče 3.305,01 EUR. Tožnik tega ne more preveriti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj mu povzetek storitev, na kar se sklicuje sodišče, ni bil vročen in torej z njim ni bil seznanjen (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tudi sicer je upoštevan povprečni dnevni zaslužek priče v višini 3.305,01 EUR občutno pretiran in z ničemer ni izkazan. Nenazadnje sodišče ob prostem preudarku ni upoštevalo, da bi bil ob takšnem dnevnem zaslužku pričin mesečni zaslužek 66.100,20 EUR, letni pa 793.202,40 EUR, kar je močno pretirano in s strani priče tudi povsem neizkazano. Sodišče bi moralo te podatke glede na nerazumno visoke zneske preveriti v evidencah AJPES in FURS oziroma neposredno pri priči, pa tega ni storilo. Dejansko stanje je tako ostalo nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Tožnik z vsemi listinami v spisu, na podlagi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ni bil seznanjen (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožnik dvomi, da je priča pri povzetku storitev za 26. 11. 2024, 27. 11. 2024 in 28. 11. 2024 upoštevala oziroma odštela tudi stroške materiala, ki logično znižujejo njen dnevni zaslužek. Odštetje stroškov in materiala iz izpodbijanega sklepa ne izhaja (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Kot dokaz tožnik navaja vpogled v listino Uveljavljanje pravice do povračila stroškov z dne 17. 7. 2025 in v evidence AJPES in FURS.

3.Toženka in priča A. A. na pritožbo tožnika nista odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V skladu s prvim odstavkom 242. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ima priča pravico med drugim do povračila izgubljenega zaslužka. V skladu z drugim odstavkom 242. člena ZPP mora priča zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico.

6.Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: Pravilnik) v drugem odstavku 12. člena določa, da imata samostojni podjetnik in fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic, pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo, pri čemer se izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika in posameznika v samostojni dejavnosti odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve (14. člen Pravilnika). Prosti preudarek ne pomeni, da lahko sodišče ugodi kakršnemukoli znesku, ki ga uveljavlja priča iz naslova izgubljenega zaslužka, ampak mora upoštevati konkretne navedbe priče o tem, koliko dejansko znaša njen izgubljeni čas zaradi prihoda na sodišče in kako naj se ta ovrednoti glede na poklic, ki ga priča opravlja.

7.Kot pravilno opozarja pritožnik, je priča A. A. dne 17. 7. 2025 sodišču posredoval zahtevek za povrnitev potnih stroškov ter stroškov izgubljenega zaslužka. Glede izgubljenega zaslužka je navedel, da njegova dnevna norma znaša 200 točk, pri čemer je točka vredna 3,32 EUR. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje pričo pozvalo na dopolnitev zahteve tako, da v roku 8 dni predloži dokazila, s katerimi jo utemeljuje. Priča je predložila povzetek opravljenih storitev za tri delovne dni (26. 11. 2024, 27. 11. 2024 in 28. 11. 2024).

8.Pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče pri odločanju vezano na zahtevo priče za povrnitev stroškov, iz katere izhaja, da dnevna norma priče znaša 200 točk. Glede na ugotovljeno odsotnost priče v trajanju dveh ur, pritožba zato utemeljeno opozarja, da je priznano nadomestilo iz naslova izgubljenega zaslužka v znesku 664,00 EUR previsoko. Upoštevaje podatke iz zahteve za povrnitev stroškov, je priča za dvourno odsotnost upravičena do izgubljenega zaslužka v višini 166,00 EUR. V eni uri bi priča glede na višino dnevne norme opravila za 25 točk storitev, v dveh urah pa za 50 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 3,32 EUR tako znaša 166,00 EUR.

9.Ker je pritožba utemeljena, ji je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znižalo znesek izgubljenega zaslužka, ki ga je tožnik dolžan povrniti priči, iz zneska 664,00 EUR na znesek 166,00 EUR.

10.Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik graja odločitev sodišča prve stopnje glede višine priznanega izgubljenega zaslužka, ni še posebej odgovarjalo, saj je pritožba utemeljena že iz razloga, navedenega v 8. točki te odločbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11.Tožniku so v pritožbenem postopku nastali stroški sestave pritožbe v višini 125 točk (2. točka tarifne številke 22 Odvetniške tarife v zvezi z tarifno številko 19) ter materialni izdatki v višini 2,5 točk, skupaj tako 127,5 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR znaša 76,50 EUR, povečano za 22% DDV pa 93,33 EUR. Skupaj s stroški sodne takse za pritožbo v višini 33,00 EUR znašajo pritožbeni stroški tožnika 126,33 EUR. Pritožbeno sodišče pooblaščencu tožnika višje priglašene nagrade za sestavo pritožbe (250 točk) ni priznalo, prav tako ne stroškov sestanka s stranko v višini 100 točk in stroškov pregleda dokumentacije v višini 100 točk, saj je nagrada za navedeni opravili že zajeta v nagradi za sestavo pritožbe. V skladu s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 144/2018 z dne 25. 5. 2025 je toženka dolžna tožniku povrniti 54% pravdnih stroškov (V. točka izreka pravnomočne odločbe sodišča prve stopnje). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da je toženka dolžna tožniku, ki je s pritožbo uspel, povrniti 54% pritožbenih stroškov, kar znaša 68,22 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na določilu 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

-------------------------------

1Ur. list RS št. 15/2003 s spremembami.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 242, 242/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) - člen 12, 12/2, 14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.