Jedro

Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (1. odstavek 112. člena ZPP), pritožbi priloženi dokumenti pa dejstva prejema zahtevane izjave s strani prvostopenjskega sodišča ne izkazujejo. Na izjavi je namreč zgolj podatek, kdaj je (domnevno) tožeča stranka izpolnila obrazec (tj. 9. 7. 2015), za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, pa je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče (in ne kdaj je bila oddana).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 11. 7. 2014 zavrže. 2. Zoper citirani sklep je tožeča stranka vložila laično pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon (8. člen ZST-1). Ob vložitvi tožbe mora biti plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse. Če sodna taksa za vlogo v roku ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (105a. člen ZPP). O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Stranka mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (1., 2. in 3. odstavek 12. člena ZST-1). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (4. odstavek 108. člena v zvezi s 1. odstavkom 105. člena ZPP).

5. V obravnavanem primeru tožeča stranka v določenem ji roku 15 dni (plačilni nalog z dne 23. 6. 2014, list. št. 35) ni plačala premalo plačane sodne takse za redni postopek. Sodišče prve stopnje je zato dne 12. 9. 2014 skladno s tretjim odstavkom 105a. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka (VI Pg 2406/2014, list. št. 43). Pri tem pa prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, da je znotraj določenega ji roka za plačilo sodne takse (tj. v vlogi z dne 11. 7. 2014, ki je po svoji vsebini dopolnitev tožbe) tožeča stranka vložila predlog za odlog plačila sodne takse. Pritožbeno sodišče je zato - vsled preuranjenosti odločitve - (po pritožbi tožeče stranke) sklep VI Pg 2406/2014 z dne 12. 9. 2014 razveljavilo ter sklenilo, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (sklep II Cpg 667/2015 z dne 11. 5. 2015).

6. Po prejemu odločbe pritožbenega sodišča pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da tožeča stranka predlogu za odlog plačila sodne takse ni priložila pisne izjave o premoženjskem stanju (2. in 3. odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah,(1) v nadaljevanju ZST-1). S sklepom z dne 1. 6. 2015 je zato od nje zahtevalo, naj svoj predlog za odlog plačila sodne takse v roku 15 dni dopolni tako, da predloži pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu s prilogami (1. odstavek 108. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 12. člena ZST-1), in sicer v skladu s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ter jo opozorilo, da bo sicer predlog zavrglo.

7. Iz obrazložitve sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje predlog z dne 11. 7. 2014 zavrglo, izhaja, da tožnica v danem ji roku predloga za oprostitev plačila sodnih taks (pravilno: predloga za odlog plačila sodne takse) ni dopolnila. Takšno odločitev z obravnavano pritožbo izpodbija pritožnica in v njej navaja, da je pisno izjavo resnično poslala po redni pošti, da pa o tem nima nikakršnih dokazil. Kot dokaz zato prilaga kopije poslanih dokumentov.

8. S temi (tj. izjavo o premoženjskem stanju in (praznimi) obrazci za družinske člane, A 10 in A 11) pa po presoji pritožbenega sodišča ne more dokazati, da je sodišče prve stopnje zahtevano pisno izjavo o premoženjskem stanju (pravočasno) prejelo (in posledično napačno odločilo, da se predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse kot nepopoln zavrže). Če je namreč vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (1. odstavek 112. člena ZPP), pritožbi priloženi dokumenti pa dejstva prejema zahtevane izjave s strani prvostopenjskega sodišča ne izkazujejo. Na izjavi je namreč zgolj podatek, kdaj je (domnevno) tožeča stranka izpolnila obrazec (tj. 9. 7. 2015), za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, pa je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče (in ne kdaj je bila oddana).

9. Če bi torej sodišče prve stopnje pisno izjavo o premoženjskem stanju tožeče stranke (katera je bila po zatrjevanjih same pritožnice poslana po „redni pošti“) prejelo pred potekom roka, bi jo moralo upoštevati kot pravočasno. Ker pa se je tudi pritožbeno sodišče prepričalo, da se v spisovni dokumentaciji obravnavanega gospodarskega spora druga pisna izjava, kakor ta, ki je bila priložena obravnavani pritožbi, ne nahaja, sodišču prve stopnje nezakonitega postopanja v zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa ni mogoče očitati (če izjave sodišče prve stopnje ni prejelo, je namreč ni moglo upoštevati). Ker o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks na predlog stranke odloči sodišče prve stopnje (1. odstavek 12. člena ZST-1), pa pritožnica ne more uspeti niti s predlogom, naj kopije domnevno dokumentov (A 10 in A 11) upošteva pritožbeno sodišče. 10. K temu je dodati, da je bil tožeči stranki sklep, da mora predlog za odlog plačila sodne takse s pisno izjavo o premoženjskem stanju dopolniti v roku 15 dni, vročen 17. 6. 2015.(2) Rok za dopolnitev je tako iztekel 2. 7. 2015. Četudi bi torej tožeča stranka pisno izjavo o premoženjskem stanju nepriporočeno poslala dne 9. 7. 2015 (kar - po smislu - poskuša dokazati z obravnavano pritožbo) oziroma bi jo sodišče prve stopnje tega dne prejelo, bi bilo to upoštevaje predhodno obrazložen tek rokov prepozno.

11. Ker tožeča stranka z listinami, priloženimi obravnavani pritožbi, ni izkazala, da je sodišče prve stopnje njeno izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu s prilogami prejelo pravočasno, so njene pritožbene navedbe zoper izpodbijani sklep neutemeljene. Pritožbeno sodišče je pritožbo zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 29/13 - skl. US, 21/13 - ZP-1H, 63/13, 89/13 - odl. US, 111/13 - ZP-1I, 40/14 - skl. US, 58/14 - odl. US, 72/14 - skl. US in 19/15 - odl. US.

Op. št. (2): Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi je namreč razvidno, da osebna vročitev dne 2. 6. 2015 ni bila mogoča, zaradi česar je bilo tega dne tožeči stranki v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz navedenega obvestila pa nadalje izhaja tudi, da v omenjenem roku tožeča stranka pisanja ni dvignila, zaradi česar se skladno s 4. odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. V obravnavanem primeru je fikcija vročitve tako nastopila dne 17. 6. 2015.