Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Smrt tožene stranke že pred vložitvijo tožbe pomeni takšno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti, ampak se tožba zavrže.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se tožba zavrže in da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.
Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o zavrženju tožbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. V pritožbi navaja, da Zakon o gospodarskih družbah določa, da v primeru da podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič je univerzalni pravni naslednik in vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem. Tožena stranka opravlja poslovno dejavnost še naprej po prevzemniku, pokojnikovemu sinu, ki je obenem tudi njegov dedič. Glede na navedeno ni ovir, da vstopi v pravdo dedič, ki je prevzel poslovanje po pokojnem A.A. in na katerega, že po samem zakonu, preidejo vse pravice in obveznosti od prejšnjega nosilca podjetniške dejavnosti.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka navedene v 2. odstavku 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
V skladu z 80. členom ZPP mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti ali je tisti, ki nastopa kot stranka sploh lahko pravdna stranka. Po določbi 1. odstavka 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. S to določbo se ZPP sklicuje na pravila materialnega prava o tem kdo je fizična in kdo pravna oseba. Sposobnost biti stranka zato ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom izgubi pa s smrtjo, zato pa takšne s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz člena 81 ZPP. Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe, zato pa je takšna procesna ovira podana le, če je tožba vložena proti osebi, ki je v času vložitve tožbe zaradi smrti pravdno nesposobna.
Tudi samostojni podjetnik je upoštevaje 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZDG-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Sodišče je z vpogledom v Poslovni register Slovenije za toženo stranko ugotovilo, da je nosilec dejavnosti A.A. umrl in z vpogledom v Centralni register prebivalstva je sodišče ugotovilo, da je toženec umrl že dne 20. 1. 2011, torej pred vložitvijo tožbe.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da smrt tožene stranke, pred vložitvijo tožbe, po ustaljeni sodni praksi pomeni tako procesno oviro, ki ni mogoče odpraviti z ukrepi z 81. člena ZPP, zato je potrebno takšno tožbo na podlagi 5. odstavka 81. člena ZPP zavreči (tako je odločilo VSL s sklepom I Cp 2595/2011 z dne 22. 9. 2011).
Ker niso podani s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.