Jedro

Prognoza stanja zadržane osebe v primeru njenega odpusta je nujna predpostavka za presojo, ali se je njeno zdravstveno stanje ob izdaji izpodbijanega sklepa izboljšalo do mere, ki omogoča njen odpust, zato pri tem ne gre za preventivno zadržanje, kot to materialnopravno zmotno uveljavlja pritožba.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A. (udeleženca), rojenega 18. 5. ..., stalno stanujočega ..., začasno ..., v vlogi z dne 5. 3. 2024, dopolnjeni dne 12. 4. 2024, za odpust iz varovanega oddelka ... pred potekom roka iz sklepa sodišča (z dne 12. 9. 2023).

2. Zoper sklep se udeleženec po odvetniku pravočasno pritožuje. Uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen, nezakonit in protiustaven. Izpostavlja določbo 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) in navaja, sklicujoč tudi na sodbo ESČP iz leta 1979, da ukrep pridržanja ni več upravičen, ko duševna motnja ni več take stopnje, s katero je mogoče upravičiti prisilno pridržanje. Navaja, da je v konkretnem primeru izvedenka jasno zapisala, da udeleženec vzdržuje abstinenco od prepovedanih drog in alkohola in ob rednem jemanju zdravil ne kaže znakov avto in hetero agresivnosti, ter nadalje še pojasnila, da ne ogroža svojega ali tujega zdravja ali življenja. To pa jasno pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz tretje alineje 74/1 člena ZDZdr. Izpostavlja, da prisilno pridržanje pomeni hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave) in pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave), pa tudi pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave), zato je zakonodajalec restriktivno in taksativno določil pogoje za prisilno pridržanje osebe v varovanem oddelku, ki jih zato ni mogoče širiti na druge primere, kot je preventivno pridržanje. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da je udeleženec napredoval v smislu kritičnosti do svoje bolezni in do potrebe po jemanju zdravil in je na naroku dobro sodeloval, vendar je do spremenjene terapije preteklo premalo časa in bo takšno stanje potrebno vzdrževati daljše obdobje. Izvedenka je pri tem pojasnila, da bi udeleženec, v kolikor bi bil prepuščen sam sebi, z veliko verjetnostjo ponovno opustil zdravila in posegel po psihoaktivnih substancah. Iz navedenega izhaja, da udeleženec ostaja prisilno pridržan le zaradi preventivnega ukrepa, ker obstaja verjetnost, da bo na prostosti prihajalo do resnih zapletov, s katerimi bo ogrožal svoje zdravje in življenje. Zakon kot razloga za pridržanje brez privolitve ne pozna preventivnega pridržanja. Takšno pridržanje posega v človekove pravice udeleženca. Izvedenka je ugotovila, da bi v primeru prepuščenosti samemu sebi udeleženec ogrožal svoje zdravje in življenje s stopnjo velike verjetnosti, kar je povzelo v obrazložitvi tudi sodišče. Glede na to, da prisilno pridržanje pomeni hud poseg v človekove pravice in bi nezakonito omejevanje predstavljalo težko popravljivo škodo, je potrebno pogoje za takšno pridržanje izkazati z višjo stopnjo dokaznega standarda od verjetnosti. Iz mnenja izvedenke, ki ga je sodišče v celoti sprejelo, izhaja, da udeleženec še naprej potrebuje bivanje na varovanem oddelku SVZ, da ne bi ogrožal svojega zdravja in življenja in je po mnenju sodišča prisilno pridržan v socialno varstvenem zavodu, ker ogroža svoje življenje ali povzroča hudo škodo sebi. Po mnenju Ustavnega sodišča je ustavno pravno sprejemljivo, da zakon določi prisilno pridržanje tistih duševnih bolnikov, ki zaradi bolezni ogrožajo sebe le pod pogojem, da bolnik zaradi duševne bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju in da sta odvzem svobode in prisilno zdravljenje nujno potrebna za zagotovitev varstva ostalih temeljnih človekovih pravic bolnika, iz česar tudi izhaja pogoj iz četrte alineje 74/1 člena ZDZdr, kar pa po navedbi pritožbe v praksi pomeni, da mora biti pri odločanju v konkretnih primerih temeljno vodilo domnevna volja udeleženca in je prisilno pridržanje zakonito le, če se lahko domneva, da bi udeleženec, če bi bil sam sposoben razsojati, verjetno privolil v takšno zdravljenje. To dodatno potrjuje, da preventivno pridržanje ni zakonito. Posameznik, ki je le preventivno zaprt in je v tem času sposoben razsojati o svojem zdravljenju. Izvedenka je sicer navedla, da so sposobnosti udeleženca presoje realnosti in načrtovanja in predvidevanja posledic svojih odločitev motene (ne pa hudo motene, kot zahteva četrta alineja 74. člena), iz zaslišanja udeleženca pa v nasprotju z mnenjem izvedenke jasno izhaja, da se udeleženec zaveda realnosti ter je njegova volja, da zapusti varovani oddelek jasna, resnična in logična. Iz zaslišanja udeleženca tudi izhaja, da bi mu nadaljnje zadržanje povzročilo škodo. Je namreč umetnik, v zavodu pa nima pogojev za ustvarjanje, saj ima skladno s hišnim redom zelo omejen dostop do interneta in obiskov, v domu mu je dolg čas, saj je življenje zelo monotono, njegov ustvarjalni proces je v zavodu nenehno prekinjen s strani ostalih stanovalcev ter rigoroznega urnika, ki mu mora slediti in se s pridržanjem tako posega v njegove pravice do svobodnega izražanja in pravice do umetniškega ustvarjanja. Izvedenka je na več mestih poudarila, da je do daljše abstinence od prepovedanih drog prišlo zaradi strukturiranega oddelka socialno varstvenega zavoda in izpeljala mnenje, da udeleženec potrebuje bivanje na varovanem oddelku in intenzivno vodenje, kot mu to omogoča varovani oddelek, pri tem pa izvedenka izhaja iz dejstva, da je udeleženec v preteklosti, ko je bil brez ustrezne kontrole, že posegel po psihoaktivnih substancah. Izvedenka je spregledala, da je udeleženec tudi v SVZ pod intenzivnim vodenjem že posegel po prepovedanih drogah, ko je leta 2022 po telefonu nabavil drogo zase, Okrajno sodišče v Žalcu pa je nato v sklepu št. 10/2022 ugotovilo, da je šlo za enkraten dogodek. Po tem udeleženec ni več konzumiral psihoaktivnih snovi. To pa nakazuje, da bi udeleženec lahko konzumiral droge tako v zavodu kot doma, vendar se je sam odločil, da tega ne bo storil. Abstinenčno stanje tako udeleženec vzdržuje zaradi lastne odločitve in želje po izboljšanju svojega življenja in ne zaradi nadzora SVZ. Sodišče mora glede na 74. člen ZDZdr pri svoji odločitvi presojati tudi, ali obstaja kakšna druga oblika pomoči. Ob tem ne gre spregledati mnenja psihiatrinje z dne 22. 3. 2024, iz katerega izhaja, da je v obravnavanem primeru možna namestitev izven zavoda v strukturirano okolje. To pa pomeni, da je najbolj drastičen ukrep, to je prisilno bivanje v varovani enoti, mogoče nadomestiti z drugo obliko pomoči. Zato ni izpolnjen pogoj iz pete alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr. Sodišče je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da v celoti sprejema mnenje izvedenke kot strokovno in argumentirano, zlasti glede na izpovedbi domske socialne delavke in najbližje osebe, vendar navedena po navedbi pritožbe na naroku nista izjavila ničesar, kar bi potrdilo navedbe izvedenke. Socialna delavka je pojasnila, da udeleženec izraža željo po odhodu in da mu razpoloženje niha od depresije do privzdignjenosti ter da so ga želeli vključiti v program dvojnih diagnoz, vendar so bili zavrnjeni. Iz njenih izjav ne izhaja nič, kar bi bilo ključno za odločitev o nadaljevanju prisilnega pridržanja. Na podlagi navedb najbližje osebe pa je sodišče zaključilo, da pogoji bivanje pri B. B. niso ustrezni, kar pa po navedbi pritožbe ne drži. Pritožba pojasnjuje, da najbližja oseba (C. C.) B. B. le bežno pozna iz izpovedi udeleženca, hiše, kjer biva, pa ni videl že več let, zadnja leta je bila hiša počiščena in obnovljena, v hiši bi imel udeleženec svojo sobo, z B. B. pa je udeleženec dober prijatelj. Sodišče bi se lahko z zaslišanjem B. B. prepričalo, ali je domače okolje, ki bi ga lahko nudil udeležencu, primerno za izvajanje ukrepa nadzorovane obravnave, vendar je sodišče na podlagi izjave najbližje osebe prejudiciralo, da je okolje neustrezno. Pritožba predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu udeleženca za predčasni odpust ugodi in ga odpusti iz varovanega oddelka SVZ, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri presoji predloga za predčasni odpust udeleženca iz varovanega oddelka ... z dne 5. 3. 2024, dopolnjenega z dne 12. 4. 2024, ki ga je v bistvenem povzelo tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa1, pravilno izhajalo tako iz določbe prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju - ZDZdr (v povezavi s prvim odstavkom 75. člena ZDZdr), ki določa pogoje za sprejem osebe na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, kot tudi iz določbe prvega odstavka 78. člena ZDZdr, ki za postopek odpusta napotuje na smiselno uporabo 71. člena ZDZdr, in ob tem pravilno pojasnilo, da je potrebno presoditi oziroma preveriti, ali se je zdravstveno stanje udeleženca (zadržane osebe) že pred potekom roka iz sklepa sodišča toliko izboljšalo, da ni več razlogov za zadržanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, torej če so z zakonom predpisani pogoji za zadržanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda odpadli.

5. Pritožbeno ni sporno, da je bilo s sklepom sodišča z dne 12. 9. 2023 ugotovljeno, da so bili izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji za podaljšanje zadržanja udeleženca na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, ki ga je sodišče določilo za dobo enega leta (do 14. 9. 2024) in da je ta sklep pravnomočen in ni bil pritožbeno izpodbijan2. 6. Sodišče prve stopnje je potem, ko je v dokazne namene pregledalo listine v spisu, ob tem zlasti psihiatrični izvid psihiatrinje dr. D. D. z dne 22. 3. 2024, na naroku 26. 4. 2024 pa zaslišalo udeleženca, domsko socialno delavko, najbližjo osebo C. C. ter pridobilo izvid in mnenje v postopku določene sodne izvedenke psihiatrinje, ki je predhodno proučila vso zdravstveno in drugo dokumentacijo za udeleženca ter opravila njegov pregled ter izvid in mnenje podala na naroku, utemeljeno in dokazno podprto zaključilo, da pogoji za odpust niso podani, ker udeleženec kljub temu, da je sicer napredoval v smislu kritičnosti do svoje bolezni in do potrebe po jemanju zdravil, pri čemer je stabilnejše psihično stanje le posledica bivanja na varovanem oddelku, kar je visoko strukturirano okolje s stalnim nadzorom strokovnega osebja in jemanja terapije pod nadzorom, zaenkrat še potrebuje stalno oskrbo in varstvo varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda, saj glede na ugotovljeno zdravstveno stanje še naprej potrebuje kontinuirano jemanje zdravil pod nadzorom, pomoč pri vzdrževanju abstinence, vključitev v individualne in skupinske aktivnosti v sklopu SVZ in kontinuirano vodenje s strani psihiatrinje, ki ga ima v domu tedensko, predčasni odpust udeleženca iz varovanega oddelka pa bi bil izrazito tvegan in ogrožajoč za njegovo zdravje in življenje.

7. Ob zgoraj že navedeni materialnopravni podlagi se je pri presoji predloga za predčasen odpust iz varovanega oddelka utemeljeno v celoti oprlo na strokovni izvid in mnenje v postopku določene sodne izvedenke psihiatrinje, ki ga je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi povzelo.3 Izvedenka je na podlagi zdravstvene dokumentacije in pregleda udeleženca pojasnila, da se udeleženec že vrsto let zdravi zaradi trajne in ponavljajoče duševne motnje bipolarne afektivne motnje ter odvisnosti od več psihoaktivnih substanc, da je po daljši abstinenci od prepovedanih drog in rednem prejemanju terapije pri udeležencu prišlo do delne remisije bolezni in relativno dobre funkcionalnosti v okviru strukturiranega oddelka SVZ, da v sedanjem psihofizičnem stanju ne potrebuje akutnega in psihičnega zdravja, da je trenutno v ospredju simptomatika kronificirane duševne motnje, predvsem psihoorganska spremenjenost v sklopu dolgoletnega uživanja različnih psihoaktivnih substanc, da je bil ob hospitalizaciji v UPK Ljubljana ugotovljen kognitivni upad in psihoorganska spremenjenost, da so pri njem zaradi toksičnega vpliva prepovedanih drog na centralni živčni sistem oškodovane izvršilne funkcije, zaradi česar so njegove sposobnosti presoje realnosti, načrtovanja in predvidevanja posledic svojih odločitev motene, prav tako pa je hudo motena njegova sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, nadalje je ugotovila, da izraža nerealne načrte glede prihodnosti in je prepričan, da je sposoben samostojno strukturirati dan, nekritičen pa je do tega, da tega v preteklosti ni bil zmožen. Sodišče prve stopnje je sledilo tudi njeni strokovni oceni, da udeleženec glede na ugotovljeno zdravstveno in psihofizično stanje še naprej potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ga ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Izvedenka je pojasnila, da v varovanem okolju, v katerem vzdržuje abstinenco od prepovedanih drog in alkohola in ob rednem jemanju zdravil, ne kaže znakov avto in hetero agresivnosti in v urejenem strukturiranem okolju ne ogroža svojega ali tujega zdravja ali življenja, da pri njem že vrsto let persistirajo gradiozne ideje in načrti, do svojega stanja in nesposobnosti samostojnega funkcioniranja pa je slabo kritičen. Ocenila je, da bi prepuščen samemu sebi in brez ustrezne zunanje kontrole v sklopu strukturiranega oddelka obstajala velika verjetnost, da bo ponovno opustil zdravila in posegal po psihoaktivnih substancah, kot se je to v preteklosti velikokrat zgodilo in je prihajalo do resnih zapletov, s katerimi je hudo ogrožal svoje zdravje in življenje. Sledilo je strokovnemu mnenju izvedenke, da je pri udeležencu še naprej potrebno bivanje na varovanem oddelku SVZ ter da v sedanjem psihičnem stanju ni sposoben samostojnega bivanja in prav tako, da ni sposoben sodelovati v nadzorovani obravnavi, ker potrebuje bolj intenzivno vodenje, kar mu omogoča varovani oddelek, da potrebuje kontinuirano jemanje zdravil pod nadzorom, pomoč pri vzdrževanju abstinence, vključitev v individualne in skupinske aktivnosti v sklopu aktivnosti v SVZ ter kontinuirano vodenje s strani psihiatrinje, zato je mnenja, da bi predčasni odpust iz varovanega oddelka za udeleženca bil izrazito tvegan predvsem za njegovo zdravje in življenje.

8. Ob takšnih strokovnih zaključkih izvedenke, ki jim je sodišče utemeljeno v celoti sledilo in jih je tudi treba upoštevati kot celoto, ni pritrditi pritožbi, da ni izpolnjenih pogojev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, ki jih pritožba utemeljuje le s selektivnim in parcialnim povzemanjem ugotovitev izvedenke in z v pritožbi ponujeno lastno dokazno oceno izvedenih dokazov.

9. Pritrditi je sicer pritožbi, da po ugotovitvah izvedenke udeleženec vzdržuje abstinenco od prepovedanih drog in alkohola in ne kaže znakov avto ali hetero agresivnosti in ne ogroža svojega ali tujega zdravja ali življenja. Vendar pritožba ob tem spregleda ugotovitev izvedenke, ki je za odločitev o predlogu za odpust pomembna, da takšno stanje udeleženec vzdržuje v varovanem okolju socialno varstvenega zavoda. Pritrditi je tudi pritožbi, da prisilno pridržanje oziroma sprejem brez privolitve (tudi) v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pomeni hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine udeleženca, zlasti pravice do osebne svobode, zato je takšen ukrep dopusten le, če so za to kumulativno izpolnjeni predpisani zakonski pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr in teh pogojev ni mogoče širiti. Neutemeljene pa so ob tem pritožbene navedbe, da je udeleženec zadržan v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda le zaradi preventivnega ukrepa, ker obstaja verjetnost, da bo na prostosti prihajalo do resnih zapletov, s katerimi bo ogrožal svoje zdravje ali življenje. Izvid in mnenje izvedenke, ki ga pritožba ob tem le selektivno povzema, temelji na ugotovljenem obstoječem zdravstvenem stanju udeleženca. Prognoza stanja zadržane osebe v primeru njenega odpusta pa je nujna predpostavka za presojo, ali se je njeno zdravstveno stanje ob izdaji izpodbijanega sklepa izboljšalo do mere, ki omogoča njen odpust, zato pri tem ne gre za preventivno zadržanje, kot to materialnopravno zmotno uveljavlja pritožba. In četudi je izvedenka v svoji strokovni prognozi uporabila izraz ″velika verjetnost″, kar tudi izpostavlja pritožba, to seveda ne pomeni sinonima za dokazni standard, ki velja za presojo dokazov tudi v tovrstnem postopku in je visok4, sodišče prve stopnje pa mu je z razlogi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi zadostilo.

10. Strokovnih zaključkov izvedenke, da so pri udeležencu zaradi toksičnega vpliva prepovedanih drog na centralni živčni sistem oškodovane izvršilne funkcije, zaradi česar so njegove sposobnosti presoje realnosti, načrtovanja in predvidevanja posledic svojih odločitev motene, prav tako pa je hudo motena njegova sposobnost obvladovanja, pritožba ne more izpodbiti z v pritožbi ponujeno lastno dokazno oceno izpovedi udeleženca, ki jo je v svojem izvidu in mnenju upoštevala tudi izvedenka in se do nje po pravilih svoje stroke tudi ustrezno opredelila.

11. Pravilnosti zaključka sodišča, ki prav tako temelji predvsem na ugotovitvah in strokovnem mnenju izvedenke o tem, da udeleženec še naprej potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drugačen način in da je še naprej zanj potrebno bivanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, ker ob sedanjem psihofizičnem stanju ni sposoben samostojnega bivanja in ni sposoben sodelovati v nadzorovani obravnavi (kar je milejši ukrep), ker potrebuje bolj intenzivno vodenje, kar mu omogoča varovani oddelek, pritožba zato ne more izpodbiti s pritožbenim sklicevanjem na enkraten dogodek, ko je udeleženec v preteklosti tudi v SVZ že posegel po prepovedanih drogah. Sodišče prve stopnje je izpovedi domske socialne delavke in najbližje osebe pravilno dokazno ocenilo tudi v povezavi s strokovnimi ugotovitvami in mnenjem izvedenke, zato pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti pogoja za predčasen odpust iz varovanega oddelka pritožba ne more omajati z v pritožbi ponujeno lastno dokazno oceno izpovedi domske socialne delavke in izpovedi najbližje osebe in s pritožbenimi navedbami o tem, da bi moralo sodišče z zaslišanjem B. B. ugotoviti bivalne pogoje pri njem in ne slediti izpovedbi najbližje osebe, da ti niso ustrezni.

12. Ob obrazloženem se tako pritožba pokaže za neutemeljeno. Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju je odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti in posledično zavrnitvi predloga za predčasen odpust udeleženca iz varovanega oddelka SVZ materialnopravno pravilna. Pritožba postopkovnih kršitev konkretizirano ne očita, pritožbeno sodišče pa kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pri pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo. Zato je pritožbo zaradi neutemeljenosti zavrnilo.5 1 Glej točki II in V obrazložitve izpodbijanega sklepa. 2 Glej točki IV in XV izpodbijanega sklepa. 3 Glej točki X in XVII izpodbijanega sklepa. 4 Izključen mora biti vsak razumen dvom o obstoju pogojev, abstraktno vsebovanih v prvem odstavku 74. člena ZDZdr. 5 Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je z izpodbijanim sklepom odločilo o pritožbi zadržanega tako, da jo je le zavrnilo (365. člen, točka 2 ZPP v zvezi s členom 30/I ZDZdr in členom 42 ZNP-1), saj je upoštevati, da v času odločanja sodišča druge stopnje, kot izhaja iz spisovnega gradiva, še niso potekli pritožbeni roki vsem, ki imajo pravico do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje.