Jedro

V obravnavani zadevi ni bistveno, ali imata parceli, ki sta nasprotnemu udeležencu ostali po razlastitvi, urejene vse mejne točke, temveč, ali mu je zaradi razlastitve nastala dodatna škoda. Trditveno in dokazno breme, da je preostalo zemljišče zaradi (delne) neurejenosti meje manj vredno, kot je bilo pred razlastitvijo, je na pritožniku. Nasprotni udeleženec v postopku ni zatrjeval, da bi predhodni parceli pred parcelacijo imeli v celoti urejene vse mejne točke s sosednjimi zemljišči ter bi prav razlastitev povzročila spremembo v urejenosti meje, prav tako ni dokazal, koliko bi bila zaradi neurejenih mejnih točk zmanjšana vrednost preostalega zemljišča. Ta namreč ni nujno enaka kot predvideni strošek geodetske odmere, ki ga uveljavlja in ki bistveno presega vrednost razlaščene nepremičnine, na kar je predlagateljica v postopku tudi opozorila. Ker nasprotni udeleženec ni dokazal večje škode, kot jo predstavlja vrednost razlaščenega zemljišča, je odločitev sodišča prve stopnje o višini določene odškodnine pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je predlagateljica nasprotnemu udeležencu dolžna plačati odškodnino v višini 258,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 8. 2018 dalje do plačila.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da ji višje sodišče ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja na napačno stališče sodišča, da naj bi bili meji med parcelama 284/144 in 284/145 ter 285/164 in 285/165 s parcelacijo evidentirani kot urejeni. Z vpogledom v zemljiški kataster in interpretacijo rezultatov sodišče udeležencev ni seznanilo, vsebine vpogleda tudi ni opredelilo v sklepu, zato je kršilo pravila postopka. S parcelacijo so nastale štiri nove parcele in ne dve, kot je navedlo sodišče, njihove meje pa niso urejene v vseh mejnih točkah. Vsaka evidentirana ZK točka še ni urejena meja v smislu Zakona o evidentiranju nepremičnin1. Po šifrantu obstaja 10 različnih statusov ZK točk, in sicer od 0 – delno urejena meja do 9 – urejena meja. Ker sta meji med novonastalimi parcelami evidentirani, ne pa urejeni, ne drži zaključek, da ni potrebe oziroma možnosti po nadaljnjem urejanju mej. Prilaga odločbo te ureditve meje in parcelacije, iz katere izhaja, da ZK točke 1783, 1784, 1766 in 1767 niso urejene, ampak le delno urejene. V konkretnem primeru je bila izvedena „parcelacija v pisarni“, torej poenostavljen postopek parcelacije, katerega rezultat je evidenca novih delov meje v zemljiškem katastru, in sicer brez zemljiško katastrskih točk in zgolj kot del meje brez statusa urejene meje. V odločbi so urejene meje naštete v prvi točki odločbe, med katerimi pa ni mej med parcelami 284/145 in 284/146 ter 285/164 in 285/165, zato je zaključek sodišča o urejenosti meje zmoten.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotnemu udeležencu je bila z odločbo o razlastitvi Upravne enote Grosuplje s 13. 2. 20182 odvzeta lastninska pravica na nepremičninah parc. št. 284/144 in 285/164, obe k. o. X., za rekonstrukcijo odseka državne ceste ... Po določilu 206. člena Zakona o urejanju prostora3 za razlaščeno nepremičnino lastniku pripada ustrezna odškodnina ali enakovredna nadomestna nepremičnina. Odškodnina obsega vrednost razlaščenih nepremičnin, nadomestilo za škodo in druge stroške povezane z razlastitvijo, med katere sodijo selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine (208. člen ZUreP-2). V obravnavanem postopku nasprotni udeleženec ne nasprotuje višini odškodnine, povezane z vrednostjo razlaščenih nepremičnin, zahteva pa, da mu predlagateljica izplača tudi stroške ureditve meje.

6. Pravno podlago za evidentiranje meje in vpis v kataster v primeru razlastitve zaradi rekonstrukcije državne ceste predstavljata specialni določbi 13 in 14. člena Zakona o cestah4, ki dopuščata poenostavljen postopek parcelacije. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da obstojijo mejne točke (na tromejah med razlaščenimi nepremičninami, nepremičninami, ki so ostale razlaščencu, in sosednjimi nepremičninami), glede katerih meja ni urejena. To izhaja tudi iz predložene odločbe Območne geodetske uprave Ljubljana, Geodetske pisarne Grosuplje z 18. 10. 2013, ki jo je nasprotni udeleženec predložil k pritožbi in jo je pritožbeno sodišče upoštevalo kot pravočasno. Sodišče prve stopnje udeležencev namreč ni seznanilo z ugotovitvami vpogleda v kataster, na katere se je sklicevalo v končnem sklepu, zato pritožnik prej ni imel možnosti, da bi v postopku dokazoval nasprotno.

7. Vendar pa v obravnavani zadevi ni bistveno, ali imata parceli, ki sta nasprotnemu udeležencu ostali po razlastitvi, urejene vse mejne točke, temveč, ali mu je zaradi razlastitve nastala dodatna škoda. Trditveno in dokazno breme, da je preostalo zemljišče zaradi (delne) neurejenosti meje manj vredno, kot je bilo pred razlastitvijo, je na pritožniku. Nasprotni udeleženec v postopku ni zatrjeval, da bi predhodni parceli pred parcelacijo imeli v celoti urejene vse mejne točke s sosednjimi zemljišči ter bi prav razlastitev povzročila spremembo v urejenosti meje, prav tako ni dokazal, koliko bi bila zaradi neurejenih mejnih točk zmanjšana vrednost preostalega zemljišča. Ta namreč ni nujno enaka kot predvideni strošek geodetske odmere, ki ga uveljavlja in ki bistveno presega vrednost razlaščene nepremičnine, na kar je predlagateljica v postopku tudi opozorila.

8. Ker nasprotni udeleženec ni dokazal večje škode, kot jo predstavlja vrednost razlaščenega zemljišča, je odločitev sodišča prve stopnje o višini določene odškodnine pravilna. Pritožbeno sodišče je zato ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku5 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku6 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 1 ZEN, Uradni list RS 47/06 z dopolnitvami. 2 Odločba 352-15/2017-7(30), priloga A1. 3 ZUreP-2, Uradni list RS 61-2915/2017. 4 ZCes-1, Uradni list RS 109-5732/2010. 5 ZPP, Uradni list RS 26/1999 z dopolnitvami. 6 ZNP-1, Uradni list RS 16/2019.