Jedro

Za dokaz, da je tranzitno blago prestopilo mejo, je možno šteti le take dokaze, ki bi nedvomno izkazovali istovetnost blaga, ki je šlo čez carinsko črto, z blagom, ki je bilo prijavljeno vhodni carinarnici oz. carinsko listino tuje države, ki bi izkazovala, da je bilo prav to blago v tuji državi ocarinjeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice Koper št. ... z dne ... s katero je zavezala tožečo stranko k plačilu carinskih dajatev za nepredano blago po prijavi za uvoz in tranzit blaga št. ... z dne ..., CI Koper. Iz obrazložitve v izpodbijani odločbi izhaja, da je bilo sporno blago (9680 kg pomaranč in limon) s prijavo za uvoz in tranzit blaga prenapoteno Carinarnici Sočerga, z rokom predaje do 9.4.1992. Istočasno je tožeča stranka podala poroštveno izjavo, s katero se je zavezala, da bo poravnala vse uvozne davščine, če prevzemnik blaga v roku ne bo predal sprejemnice namembni carinarnici. Ker namembna carinarnica ni potrdila prejema blaga, na poslano urgenco pa negativno odgovorila, je Carinarnica Koper ugotovila, da je bilo blago dano v prost promet brez plačila uvoznih davščin. Ker blago ni bilo predano namembni carinarnici, tožeča stranka pa tudi ni mogla predložiti dokaza, da je blago izstopilo iz Republike Slovenije, čeprav je bila pozvana, naj to stori, je organ pravilno zaključil, da je bilo blago dano v prost promet pred opravljenim carinskim postopkom oziroma pred plačilom uvoznih davščin.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila ekskluzivni zastopnik za proizvode blagovne znamke ... iz Izraela in je zaradi tega vedno kontrolirala in vodila evidenco o prodaji na domačen trgu ter z gotovostjo trdi, da se pomaranče .... razen na lokalnem trgu (Koper, Izola, Piran) na drugih trgih niso pojavile. Iz tega izhaja, da niso bile dane v prost promet na ozemlju Republike Slovenije, kot to ugotavlja tožena stranka. Navedba tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je bilo blago dano v prost promet v Republiki Sloveniji samo na podlagi tega, ker tožeča stranka ni dokazala, da je bilo blago prijavljeno izstopni carinarnici in z njihove strani potrjen izstop, je neutemeljena. Tožeča stranka ni od kupca nikoli prejela reklamacije zaradi nesprejema blaga, iz česar logično izhaja, da je kupec blago sprejel in da je blago izstopilo iz Republike Slovenije. Zaradi razmer, ki vladajo na ozemljih nekdanje Jugoslavije, tožeča stranka kljub vsem naporom, trenutno ne more preskrbeti potrebnih dokazov, da je bilo blago predano kupcu, bilo dano v promet v namembni državi, kar pa ji je vedno uspelo dokazati za blago, katero je bilo odpravljeno v države, s katerimi obstojajo normalne komunikacijske poti (Avstrija, Madžarska...). Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe v celoti, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je v mejah tožbenih ugovorov presodilo, da je tožena stranka na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku pravilno odločala. Tožeča stranka kljub temu, da je bila od upravnega organa opozorjena, da namembna Carinarnica Sočerga ni potrdila prejema blaga in pozvana, naj predloži dokaze, da je blago izstopilo iz Republike Slovenije, dokazov ni predložila. Tožeča stranka v tožbi tudi sama navaja,da zaradi razmer, ki vladajo na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ne more preskrbeti potrebnih dokazov, da je bilo blago predano kupcu.

Tožbene navedbe, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja so po mnenju sodišča le pavšalne trditve, ki jih ni mogoče preveriti. Sodišče še pripominja, da bi bili upoštevni le taki dokazi, ki bi nedvoumno izkazovali istovetnost blaga, ki je šlo čez carinsko črto, z blagom, ki je bilo prijavljeno vhodni carinarnici oziroma carinska listina tuje države, ki bi izkazovala, da je bilo prav to blago v tuji državi ocarinjeno.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je zato zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče tako kot carinski zakon, uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).