3. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Viktorja Pintariča st. iz Maribora na seji dne 3. junija 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 149.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 - popr., 72/98, 6/99, 66/2000, 111/01, 56/03, 116/03 - ur.p.b. in 43/04) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija drugi in tretji odstavek 149.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Izpodbijani določbi sta bili uveljavljeni z 8. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKP (Uradni list RS, št. 43/04 - ZKP-F), ki je začel veljati 23. 5. 2004. Izpodbijani določbi na novo urejata pogoje in način odreditve nekaterih ukrepov (tajno opazovanje zoper osebe, ki niso osumljenci) za zbiranje dokazov v predkazenskem postopku.

2.Pobudnik zatrjuje, da sta izpodbijani določbi v neskladju s 15., z 22., s 35. in z 38. členom Ustave. Pravni interes za vložitev pobude utemeljuje z navedbami, da "ima po vsebini drugega odstavka 149.a člena ZKP kot oseba, ki ni osumljenec, prav tako kot vsi drugi neosumljeni državljani" pravni interes za presojo ustavnosti izpodbijanih določb. Pobudnik meni, da obstaja možnost, da bo država sporni ukrep odredila tako zoper njega kot tudi zoper vse druge neosumljene državljane. V zvezi z zatrjevanim neskladjem pobudnik navede, da pomeni odreditev tajnega opazovanja zoper osebo, ki ni osumljenec, največjo kršitev človekovega dostojanstva in s tem omogoča neomejene možnosti zlorab s strani države. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb.

B.

3.Skladno s prvim odstavkom 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti vsak, če izkaže svoj pravni interes. Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.V času, ko je pobudnik vložil pobudo, izpodbijani določbi še nista veljali, zato sporni ukrep tajnega opazovanje v tej fazi zoper pobudnika še ni mogel biti odrejen. V času odločanja Ustavnega sodišča (izpodbijani določbi veljata od 23. 5. 2004) pobudnik tudi ne izkazuje, da bi bil ukrep tajnega opazovanja zoper njega že odrejen ali da bi obstajali kakršnikoli razlogi za verjetnost njegove uporabe. S splošno utemeljitvijo, da je ukrep tajnega opazovanja, odrejen sicer le izjemoma zoper osebe, ki niso osumljenci, lahko vedno zlorabljen ali nelegitimno uporabljen, kar naj bi omogočalo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin pobudnika in vseh drugih "neosumljenih državljanov in državljank", pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude. Možnost, da bi se utegnili izpodbijani določbi kdaj v bodoče uporabiti tudi zoper pobudnika, za začetek postopka za oceno ustavnosti ne zadošča (glej npr. sklep št. U-I-10/95 z dne 14. 9. 1995, OdlUS IV, 76, sklep št. U-I-89/95 z dne 5. 10. 1995, OdlUS IV, 95 in sklep št. U-I-412/98 z dne 17. 12. 1998, OdlUS VII, 226). Ustavno sodišče je sicer že priznalo pravni interes posameznikom za izpodbijanje določb zakonov, ki urejajo uporabo posebnih metod in sredstev, tudi v primerih, ko te metode oziroma sredstva zoper njih še niso bila uporabljena Vendar je bilo to le v primerih, ko je ugotovilo, da obstajajo posebne okoliščine, ki takšno priznanje pravnega interesa utemeljujejo (glej npr. odločbo št. U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997, Uradni list RS, št. 5/98 in OdlUS VI, 158). Ker v obravnavanem primeru takšnih posebnih okoliščin pobudnik niti ne zatrjuje niti ne utemeljuje, mu pravnega interesa ni mogoče priznati. Po ustaljeni ustavnosodni presoji namreč interes, ki se izraža v splošni skrbi za ustavnost predpisov, za vložitev pobude ne zadošča, saj gre za splošen in ne za konkreten interes.

5.Glede na navedeno pobudnik ni izkazal pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.)v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić