Jedro

Namen hipotekarne tožbe je poplačilo zavarovane terjatve s prodajo zastavljene nepremičnine.

Izrek

RAZSODILO:

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba v točki I., II. in III. izreka spremeni tako, da glasi: „I. Prvo toženec, drugo toženka ter tretje toženec so kot hipotekarni dolžniki dolžni priznati, da je tožeča stranka upravičena zahtevati plačilo zavarovane terjatve: - znesek 26.822,07 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2015; - znesek 26.822,07 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2016; - znesek 26.838,17 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2017; - znesek 26.838,17 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2018; - znesek 26.838,17 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2019; - znesek 26.838,17 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2020; - znesek 8.276,30 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 05. 2017; - znesek 74,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 06. 2017; - znesek 7.059,09 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 09. 2018 iz zastavljenih nepremičnin in sicer:

II. Prvo toženec in drugo toženka iz zastavljene nepremičnine ID znak parc. št. ... 446/9 k.o. ..., parc. št. 446/9 (ID .....), največ do višine zneska 90.000,00 EUR, z izvršbo na zastavljeni nepremičnini.

III. Tretje toženec iz zastavljene nepremičnine ID znak -260-3 k.o. ......., stavba 260, del stavbe 3 (ID ..........), največ do višine 112.000,00 EUR, z izvršbo na zastavljeni nepremičnini.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

SKLENILO:

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

K sodbi:

1. Z izpodbijano sodbo (točka I. izreka) je prvostopno sodišče razsodilo, da so tožene stranke dolžne priznati tožeči stranki, da je upravičena zahtevati plačilo naslednjih zneskov, povečanih za zakonske zamudne obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila: - znesek 26.822,07 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2015; - znesek 26.822,07 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2016; - znesek 26.838,17 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2017; - znesek 26.838,17 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2018; - znesek 26.838,17 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2019; - znesek 26.838,17 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2020; - znesek 8.276,30 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 25. 05. 2017; - znesek 74,00 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 17. 06. 2017; - znesek 7.059,09 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 19. 09. 2018. V točki II. in III. izreka je odločilo, da sta prvo toženec in drugo toženka dolžna dopustiti poplačilo v I. točki izreka sodbe specificirano terjatev do najvišjega zneska 90.000,00 EUR, z izvršbo na zastavljeni nepremičnini ID znak: parc. ..... 446/9 k.o. ................., parc. št. 446/9 (ID ......), tretje toženec pa je dolžan dopustiti poplačilo v I. točki izreka specificirano terjatev do najvišjega zneska 112.000,00 EUR, z izvršbo na zastavljeni nepremičnini ID znak: del stavbe ....-260-3, k.o. ......., stavba 260, del stavbe 3 (ID ..........).

V presežku je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (točka IV. izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka V. izreka) je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 3.714,20 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Uveljavlja prekoračitev tožbenega zahtevka, ki ga je sodišče storilo s tem, ker je tožeča stranka s hipotekarno tožbo zahtevala plačilo zneska 453.582,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe, kar pa nasprotuje določilom sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu St 389/2014 z dne 5. 11. 2014 o potrjeni prisilni poravnavi ter tudi sklepu Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Pg 75/2017 z dne 24. 8. 2018, s katerim se priznava tožeči stranki terjatev v nasprotju s sklenjeno prisilno poravnavo. Prvostopno sodišče pa je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke zoper gospodarsko družbo L. d.o.o. v nasprotju s postavljenim zahtevkom kot tudi v nasprotju s citiranim sklepom sodišča o potrjeni prisilni poravnavi. Posledično je glede na uspeh odločitev o stroških zmotna, ker je tožeča stranka vtoževala znesek 453.582,09 EUR, priznana pa ji je tretjina tega zneska okrog 150.000,00 EUR. Sicer pa pri odmeri pravdnih stroškov tožeče stranke prvostopno sodišče tudi ni pravilo obračunalo kilometrine.

Zmotna je tudi presoja prvostopnega sodišča o obstoju pravne podlage za sprejeto odločitev, ker prodajna pogodba 1 (za leto 2008 in naprej) ne pomeni nadaljevanja pogodbe za leto 2007, pri čemer prvostopno sodišče presojo o nadaljevanju pogodb zmotno opira na Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, ker je nadaljevanje pogodb potrebno presojati iz vsebine pogodb, ne pa iz dogovora v Sporazumu o ustanovitvi zastavne pravice. Skrbna presoja pogodbe iz leta 2007 in pogodbe iz leta 2008 (v pogodbi 2008 nikjer ni dogovorjeno, da predstavlja nadaljevanje pogodbe iz leta 2007) lahko le pokaže, da pogodba iz leta 2008 ne predstavlja nadaljevanje pravnega posla, sklenjenega s pogodbo iz leta 2007. Zaradi tega je potrebno ločiti pogodbeni namen za prodajno pogodbo iz leta 2007 in iz leta 2008 ter pogodbeni namen za sklepanje Sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice z dne 27. 3. 2007 ter 9. 3. 2012. Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, ki sta ga sklenila prvo toženec in drugo toženka meseca julija 2007 tako velja samo za zavarovane terjatve iz kupoprodajne pogodbe za leto 2007, Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, ki ga je sklenil tretje toženec marca 2012 pa velja za zavarovanje terjatev iz prodajnih pogodb za leto 2008 in nadalje. Nasprotna presoja prvostopnega sodišča je zmotna. Pritožba nadalje uveljavlja ugovor zastaranja hipotekarne terjatve ter ugovarja odločitvi prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni predložila nobenega dokaza glede dogovora o nevnovčenju hipotek. Kot dokaz v tej smeri je predlagala zaslišanje tretje toženca, katerega pa prvostopno sodišče ni izvedlo.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeča stranka zoper vse tri tožence kot hipotekarne dolžnike s hipotekarno tožbo1 zahteva poplačilo zavarovane terjatve do gospodarske družbe L. d.o.o. iz zastavljene nepremičnine (stanovanjska hiša) v solasti prvo toženca in drugo toženke ter iz zastavljene nepremičnine v lasti tretje toženca (stanovanje). Na navedenih nepremičninah je za zavarovanje terjatve na osnovi sklenjenih Kupoprodajnih pogodb za prejemnika franšize (priloga A3 in A6) ustanovljena s Sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice (priloga A5 in A8) maksimalna hipoteka2. Hipoteka (zastavna pravica na nepremičninah) je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ in 138. člen SPZ).

6. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da sta tožeča stranka kot dajalec franšize ter gospodarska družba L. d.o.o. (družbenik in direktor le te je bil tretje toženec, sicer sin prvo toženca in drugo toženke) kot prejemnik franšize sklenila dne 1. 1. 2007 Kupoprodajno pogodbo za prejemnika franšize -market program (priloga A3). V 16. členu navedene pogodbe je bil med drugimi tudi dogovorjen instrument zavarovanja terjatve kupca (dolžnika) s hipoteko, to je zastavno pravico na nepremičnini. Na osnovi te pogodbe je bila nato na podlagi Sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, ki so ga dogovorili tožeča stranka, gospodarska družba L. d.o.o. (prejemnik franšize) ter Ž.J. (prvo toženec) in Ž.R. (drugo toženka), ustanovljena maksimalna hipoteka na stanovanjski hiši v solasti prvo toženca in drugo toženke, v kateri je določen najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina. Določen je bil znesek 90.000,00 EUR. V navedenem sporazumu so se stranke izrecno dogovorile (4. člen sporazuma), da so s predmetno zastavno pravico zavarovane terjatve iz Kupoprodajne pogodbe, kakor tudi iz pogodb, ki bi predstavljale podaljšanje navedene kupoprodajne pogodbe za prihodnja obdobja.

Med tožečo stranko in gospodarsko družbo L. d.o.o. je 1. 1. 2008 bila sklenjena nadaljnja Kupoprodajna pogodba za prejemnika franšize - market program z aneksom z dne 1. 1. 2013 (priloga A6). Na osnovi te pogodbe je bila nato na podlagi Sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, ki so ga dogovorili tožeča stranka, gospodarska družba L. d.o.o. (prejemnik franšize) ter Ž.D. (tretje toženec) ustanovljena maksimalna hipoteka na nepremičnini v lasti tretje toženca, v kateri je določen najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina. Določen je bil znesek 112.000,00 EUR. V navedenem sporazumu so se stranke izrecno dogovorile (4. člen sporazuma), da so s predmetno zastavno pravico zavarovane terjatve iz kupoprodajne pogodbe, kakor tudi iz pogodb, ki bi predstavljale podaljšanje navedene kupoprodajne pogodbe za prihodnja obdobja.

7. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom L. d.o.o. izdalo sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave St 3089/2014 z dne 5. 11. 2014 s katerim je določilo delež poplačila terjatve v višini 30 % ter rok za poplačilo terjatve upnikom. V sporu o višini terjatve med tožečo stranko in gospodarsko družbo L. d.o.o. je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu s sodbo I Pg 75/2017 z dne 24. 8. 2018 razsodilo, da je tožena stranka (L. d.o.o.) dolžna tožeči stranki v skladu s pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave plačati: - znesek 26.822,07 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2015; - znesek 26.822,07 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2016; - znesek 26.838,17 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2017; - znesek 26.838,17 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2018; - znesek 26.838,17 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2019; - znesek 26.838,17 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 21. 11. 2020; - znesek 8.276,30 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 25. 05. 2017; - znesek 74,00 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 17. 06. 2017 in - znesek 7.059,09 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 19. 09. 2018. Navedena sodba je pravnomočna in tako, kot pravilno zaključuje že prvostopno sodišče, višina z maksimalno hipoteko zavarovane terjatve iz Kupoprodajnih pogodb za prejemnika franšize znaša zgoraj navedene zneske s pripadajočimi obrestmi. Pritožbeno sodišče se tudi povsem pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da Kupoprodajna pogodba za prejemnika franšize z dne 1. 1. 2008 z aneksom z dne 1. 1. 2013 predstavlja podaljšanje Kupoprodajne pogodbe za prejemnika franšize z dne 1. 1. 2007. Pri vseh navedenih pravnih poslih sta stranki enaki, povsem enak pa je tudi predmet pogodbe in sicer trgovini tožeče stranke M.Č. v kraju Č. in M. Z. v kraju M. V vseh pravnih poslih pa so dogovorjene podobne vrste blaga za prodajo v trgovinah. Nasprotna pritožbena izvajanja, da navedeni pravni posli od leta 2008 dalje ne predstavljajo podaljšanja Kupoprodajne pogodbe za prejemnika franšize iz leta 2007, so neutemeljena. Tako pa tudi ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da ustanovljena maksimalna hipoteka, sklenjena med tožečo stranko, ter gospodarsko družbo L. d.o.o. in prvo tožencem in drugo toženko, ni sklenjena za zavarovanje terjatev iz Kupoprodajne pogodbe za prejemnika franšize po letu 2007. Nasprotno, ker vse navedene Kupoprodajne pogodbe za prejemnika franšize (prvotna z dne 1. 1. 2007 in nato podaljšana s pogodbo z dne 1. 1. 2008 z aneksom z dne 1. 1. 2013) predstavljajo enoten pravni posel za nabavo blaga za prejemnika franšize, je celotna neplačana terjatev do tožeče stranke iz navedenih Kupoprodajnih pogodb zavarovana z dogovorjeno maksimalno hipoteko na solastni nepremičnini prvo toženca in drugo toženke ter na nepremičnini tretje toženca, kot so se prvo toženec, drugo toženka in tretje toženec zavezali v sklenjenih sporazumih o ustanovitvi maksimalne hipoteke (priloga A5 in A8). Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8. V zvezi z ugovorom zastaranja vtoževane zavarovane terjatve pritožbeno sodišče le opozarja na določbo prvega odstavka 343. člena Obligacijskega zakonika po kateri v primeru, ko preteče čas zastaranja, se upnik, čigar terjatev je zavarovana s hipoteko, lahko poplača le iz obremenjene stvari, če je njegova pravica vpisana v javni knjigi. V obravnavani zadevi ni sporno, da je maksimalna hipoteka vknjižena v zemljiški knjigi pri zastavljenih nepremičninah.

9. Dogovora o nevnovčenju hipotek tožena stranka dokazno ni izkazala, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Pri tem so protispisna pritožbena izvajanja, da po toženi stranki predlaganega dokaza za zaslišanje tretje toženca sodišče ni izvedlo, ker je bil tretje toženec na naroku 28. 3. 2019 zaslišan kot stranka. Iz izpovedbe tretje toženca ne izhaja, da je bil sklenjen kakšen dogovor o nevnovčenju hipotek.

10. Prvostopnemu sodišču tudi ni očitati prekoračitve zahtevka, ker je ugotovilo nižji znesek s sporno maksimalno hipoteko zavarovane terjatve, kot je to v tožbi vtoževala tožeča stranka. Prvostopnemu sodišču glede ugotovitve obstoja višine zavarovane terjatve tudi ni očitati protispisnosti, ker je višino s hipoteko zavarovane terjatve prvostopno sodišče ugotovilo na podlagi sklepa sodišča o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (sklep St 3089/2014 z dne 15. 11. 2014) ter citirane pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Pg 570/2017 z dne 24. 8. 2018, v kateri se je presojala višina terjatve med tožečo stranko in gospodarsko družbo L. d.o.o. iz naslova pogodbe o franšizingu (priloga A2) ter že navedenih Kupoprodajnih pogodb za prejemnika franšize. V okviru navedenega pritožbenega izvajanja tožeče stranke pa je pritožbeno sodišče izrek v skladu s postavljenim zahtevkom oblikovalo tako, da je povsem določen in razumljiv.

11. Namen hipotekarne tožbe je poplačilo zavarovane terjatve s prodajo zastavljene nepremičnine. S takim zahtevkom je tožeča stranka uspela in zato ji je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške. Pri odmeri pravdnih stroškov je sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno priznalo stroške kilometrine, katere je pravilno in utemeljeno priglasila tožeča stranka za prihod na sodišče. Stroškovno odločitev (točka 40 in 41 razlogov sodbe) je prvostopno sodišče tudi ustrezno obrazložilo.

12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi zoper sodbo odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo (razen bolj določnega oblikovanja zahtevka v skladu s tožbenim zahtevkom) ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

K sklepu:

14. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog prvo in drugo tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo (točka I. izreka) ter nadalje odločilo, da prvo toženec in drugo toženka lahko takso za pritožbo v znesku 3.003,00 EUR plačata v desetih enakih mesečnih obrokih po 300,30 EUR mesečno (točka II. izreka).

15. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbijata prvo toženec in drugo toženka zaradi „vseh pritožbenih razlogov“. V pritožbi navajata, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo premoženjske razmere prvo toženca in drugo toženke. Res je, da oba prejemata po sodišču prve stopnje ugotovljeno višino pokojnine, sta oba že precej v letih, sta starostnika, ki za urejanje svojega zdravstvenega stanja potrebujeta pomoč na domu pri zadovoljevanju vsakodnevnih življenjskih potreb. Zraven fiksnih stroškov za življenjske potrebe, prehrana, ogrevanje, oblačila, vzdrževanje hiše imata še navedene stroške, prihrankov nimata in tako plačila takse tudi v obrokih ne zmoreta. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne pristojnemu sodišču v novo odločanje.

16. Pritožba ni utemeljena.

17. Prvostopno sodišče v točki 2 in 3 razlogih izpodbijanega sklepa navaja pravilno zakonsko podlago za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks3. Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do celotne oprostitve plačila taks je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

18. Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč prvostopno pravilno ugotavlja, da prvo toženec prejema pokojnino v znesku 1.291,23 EUR, drugo toženka pa 740,81 EUR. Prvo toženec in drugo toženka sta solastnika stanovanjske hiše, prvo toženec ima avtomobil znamke Opel Meriva letnik 2006, drugo toženka pa osebni avtomobil znamke Renault Clio letnik 2012. Drugo premoženje prvo toženca in drugo toženke ni izkazano. Izhajajoč iz navedenih premoženjskih razmer je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da v primeru obročnega plačila sodne takse za dobo desetih mesecev, z mesečnih obrokom v znesku 300,30 EUR, ni ogroženo preživljanje prvo toženca in drugo toženke. Po plačilu mesečnega obroka pritožbene takse bosta prvo toženec in drugo toženka pri svoji starosti in po pritožbi zatrjevanih zdravstvenih težavah imela še dovolj sredstev za lastno preživljanje. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

19. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

20. Prvo toženec in drugo toženka s pritožbo nista uspela in zato krijeta sama svoje stroške pritožbe zoper prvostopni sklep.

1 Če dolžnik v roku ne plača terjatve lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda (prvi odstavek 153. člena SPZ). 2 Hipoteka se lahko ustanovi tudi tako, da se določi najvišji znesek do katerega za zavarovanje terjatve jamči nepremičnina (maksimalna hipoteka).Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena( prvi in drugi odstavek 146. člena SPZ). 3 Oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks ureja prvi odstavek 168. člena ZPP v zvezi z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).