Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar sodišče odloči o ukrepu namestitve v zavod, določi v skladu s 184. členom DZ tudi preživninsko obveznost vsakega od staršev.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
II. Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sinu nasprotnih udeležencev mladoletnemu A. A. podaljšalo namestitev v Vzgojnem zavodu, nasprotni udeleženki naložilo, da zanj na skrbniški račun, katerega skrbnik je Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) plačuje preživnino v višini 25 EUR, nasprotnemu udeležencu pa 160 EUR, ki skladno z zadnjo valorizacijo znaša 174,57 EUR ter določilo stike med otrokom in materjo na podlagi predhodnega dogovora z Vzgojnim zavodom. Sklenilo je, da ukrep traja tri leta od dneva izdaje sklepa.
2. Zoper odločitev o plačevanju preživnine (II. točka izreka) se je pravočasno iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pritožil nasprotni udeleženec B. B. (v nadaljevanju pritožnik). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje ter predlagatelju naloži v plačilo stroške celotnega postopka. Trdi, da sodišče ni upoštevalo 183. člena Družinskega zakonika in sodne prakse, ki določa, po katerih listinah sodišče odmeri višino preživnine (potrdila o plači, o drugih dohodkih, morebitnih nadomestilih in podobnih prejemkov, zadnja odločba o odmeri dohodnine in izpisa transakcij na bančnem računu). Ker sodišče ne zanj ne za nasprotno udeleženko teh listin ni pridobilo, ni ocenjevalo prihodkov staršev. Nobena od predlogu priloženih listin ne daje podlage za odmero preživnine pritožniku v višini 174,57 EUR, saj iz listin v spisu izhaja, da pritožnik nima nobenih dohodkov in nobenega premoženja. Iz listin ni razvidno, da bi bil pritožnik zaposlen, saj živi v Nemčiji. Iz navedenega izhaja, da sodišče ni upoštevalo 54. člena Ustave Republike Slovenije. Pritožniku je kršena tudi ustavna pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, ker k predlogu ni priloženih nobenih dokumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče pritožniku odmeriti preživnino v višini 174,57 EUR, nasprotni udeleženki pa le simbolična 25 EUR, pri čemer po sodni praksi najnižja preživnina znaša 70 EUR. Pritožnik ima poleg A. A. še pet otrok, za katere mora tudi finančno skrbeti. Nobene potrebe in razloga tudi ni, da se preživnina plačuje na skrbniški račun, katerega skrbnik je CSD, saj je skrbnik lahko eden od nasprotnih udeležencev. Pritožnik zaključuje, da je poskušal vzpostaviti stike s sinom A. A., vsakič neuspešno, in predlaga, da se stiki glede na razmere, povezane z epidemijo, ki mu onemogočajo prihod v Republiko Slovenijo, izvajajo preko telefona ali ZOOM aplikacije.
3. Na vročeno pritožbo ostali udeleženci v postopku niso odgovorili.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Kadar sodišče odloči o ukrepu namestitve v zavod, določi v skladu s 184. členom DZ1 tudi preživninsko obveznost vsakega od staršev. V obravnavani zadevi je bila višina preživninske obveznosti matere že določena s sodno poravnavo II N 180/2020 Okrožnega sodišča v Kranju z dne 15. 12. 2020 in znaša 25 EUR mesečno, višina preživnine, ki jo je dolžan plačevati pritožnik, pa je bila določena s sodbo istega sodišča IV P 73/2011 z dne 17. 4. 2012 v višini 160 EUR in nazadnje valorizirana na znesek 174,57 EUR. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom preživnine ni določilo, kot zmotno meni pritožba, temveč je odločilo, da sta starša že določeno preživnino dolžna plačevati še naprej, kar je v skladu s 183. členom DZ. Vse pritožbene navedbe v smeri, da je sodišče prve stopnje preživnino določilo brez pridobitve ustreznih listinskih dokazov, brez primerjave sposobnosti staršev za preživljanje in brez upoštevanja, da ima pritožnik še pet otrok in je brez dohodkov ter premoženja, so zato brezpredmetne. To tudi pomeni, da sodišče prve stopnje pritožniku ni kršilo ustavnih pravic iz 14. člena URS2. Prav tako ni kršilo 54. člena URS, saj je pravilno odločilo, da sta nasprotna udeleženca še naprej dolžna preživljati svojega mladoletnega otroka tako, da zanj plačujeta mesečno preživnino.
6. Preživnino, določeno s sodbo IV P 73/2011 z dne 17. 4. 2012, je pritožnik dolžan nakazovati na transakcijski račun nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pritožnik preživnine za A. A. na račun nasprotne udeleženke ne plačuje, nasprotna udeleženka pa preživnino za sina že plačuje na skrbniški račun. Pritožba ne navede nobenega utemeljenega razloga, ki bi vzbudil dvom v ustreznost izpodbijane odločitve o tem, da je preživnino na skrbniški račun, katerega skrbnik je CSD, dolžan plačevati tudi pritožnik, temveč zgolj pavšalno navaja, da za to ni nobenega razloga, kar pa ne drži. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo predlogu predlagatelja in določilo, da mora tudi pritožnik preživnino plačevati na skrbniški račun, katerega skrbnik je CSD, da bo ta lahko v primeru neplačevanja preživnine poskrbel tudi za izvršbo.
7. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, so stiki med pritožnikom in mladoletnim A. A. določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju IV P 73/2011 z dne 17. 4. 2021, in sicer tako, da potekajo ob sredah med 14.00 in 17.00 uro v prostorih CSD ob prisotnosti strokovnega delavca, vendar se ne izvajajo in se niso izvajali že dalj časa pred izbruhom epidemije, sama epidemija pa tudi ni razlog za neizvajanje stikov, saj prehod meje ni prepovedan. Če pritožnik želi drugačno ureditev stikov, mora podati ustrezen predlog, o katerem bo odločilo sodišče prve stopnje.
8. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti zatrjevanih kršitev niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP3, v zvezi z 42. členom ZNP-14 in ker je izpodbijana odločitev v skladu z materialnim pravom, je treba pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
9. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).
1 Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/17. 2 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, številka 33/91. 3 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999 s spremembami. 4 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/19.