Jedro

O isti zadevi je bilo enkrat že odločeno in bi morala tožena stranka ugotavljati, ali so sploh podane procesne predpostavke za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka pa je kot pravno podlago za odločitev vzela 24. člen ZBPP, ki se ne nanaša na presojo, ali je bilo o isti zadevi že odločeno, ampak na presojo možnosti na uspeh. Iz navedenega razloga se odločbe ne da preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2876/2020 z dne 21. 1. 2021 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P .... zaradi odstranitve reklamnih panojev, prenehanj nadaljnjih vznemirjanj in plačilo uporabnine. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev navedene pravne pomoči. Tožena stranka je z vpogledom v spis Bpp 814/2016 ugotovila, da je bila tožnici z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 814/2016 že dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v tej zadevi in je bil za izvajanje le-te najprej določen odvetnik A.A., ki je bil na svoj predlog iz razlogov na strani tožnice 30. 11. 2016 razrešen. Namesto njega je bila določena odvetnica B.B., ki pa je bila dne 6. 10. 2017 razrešena zaradi izbrisa iz seznama odvetnikov in namesto nje postavljena odvetnica C.C.. Tudi slednja je predlagala razrešitev iz razlogov na strani tožnice in je bila razrešena ter namesto nje postavljen odvetnik D.D., ki pa je prav tako predlagal razrešitev iz razlogov na strani tožnice. Tožena stranka je z odločbo z dne 18. 6. 2019 razrešila tudi tega odvetnika in ugotovila, da za postavitev drugega odvetnika ni pravne podlage, saj gre že za drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani tožnice. Zato se šteje, da brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Zoper slednjo odločbo je tožnica vložila tožbo, ki pa je bila zavrnjena s sodbo Upravnega sodišča RS I U 1300/2019-13 z dne 1. 10. 2019. 2. Tožena stranka se nadalje sklicuje na enajsti odstavek 30. člena ZBPP in ugotavlja, da tožnica zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal. Skuša izigrati namen enajstega odstavka 30. člena ZBPP o posledicah razrešitve iz krivdnih razlogov na strani prosilke ter določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Tožnica vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z isto pravdno zadevo, za katero so ji bili od vložitve tožbe določeni že štirje različni izvajalci in sedaj predlaga že petega. Ob koncu obrazložitve odločbe tožena stranka zaključuje, da je prošnja tožnice v skladu s 24. členom ZBPP očitno nerazumna.

3. Tožnica v tožbi navaja, da stroškov odvetnika ne more kriti sama in da izpolnjuje pogoj za dodelitev pravne pomoči. Po njenem mnenju je šlo v preteklih mesecih za načrtno dogovarjanje med zaposlenimi pri toženi stranki in odvetniki, ki jih je določila za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Glede razrešitev iz krivdnih razlogov na njeni strani pa meni, da je to v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Navaja še, da je odvetnik D.D. sam zahteval razrešitev v vseh zadevah, kar je sporočil toženi stranki z enim predlogom. Ocene razlogov za razrešitev s strani tožene stranke niso preudarne. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in naloži toženi stranki, da ji odobri brezplačno pravno pomoč, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je poslala spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je tožena stranka kot pravno podlago za to, da je zavrnila prošnjo za brezplačno pravno pomoč, uporabila 24. člen ZBPP. Le-ta med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je med drugim določeno, da je zadeva očitno nerazumna tudi v primeru, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal. V obravnavanem primeru bi to pomenilo, da bi tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč, čeprav bi vedela, da je vlaganje pravnih sredstev zanjo nesmiselno, česar pa tožena stranka v odločbi ni obrazložila. Večji del obrazložitve izpodbijane odločbe se nanaša na to, da je tožnica v isti zadevi že prejela brezplačno pravno pomoč, da je bilo pri tem zamenjanih več odvetnikov in ker je prišlo do zamenjave dveh izvajalcev brezplačne pravne pomoči zaradi razlogov na njeni strani, ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči. Po eni strani tožena stranka trdi, da je bila v isti zadevi brezplačna pravna pomoč že dodeljena in po tem odvzeta, po drugi strani pa se sklicuje na določilo 24. člena ZBPP, ki se nanaša na izglede za uspeh.

7. Glede na podatke upravnega spisa in na obrazložitev odločbe tožene stranke, je bila torej v isti zadevi tožnici že dodeljena brezplačna pravna pomoč in kasneje odvzeta. Torej je bilo o isti zadevi enkrat že odločeno in bi morala tožena stranka ugotavljati, ali so sploh podane procesne predpostavke za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, torej bi morala tožničin zahtevek preizkusiti v smislu 129. člena Zakona o upravnem postopku, predvsem glede tega, ali je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno. Tožena stranka pa je kot pravno podlago za odločitev vzela 24. člen ZBPP, ki se ne nanaša na presojo, ali je bilo o isti zadevi že odločeno, ampak na presojo možnosti na uspeh. Iz navedenega razloga se odločbe ne da preizkusiti.

8. Glede na vse navedeno je sodišče odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi kršitev pravil postopka ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Ker je bil razlog za ugoditev tožbi kršitev pravil postopka, se do vseh navedb tožnice sodišče ne opredeljuje. V ponovljenem postopku je tožena stranka vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

9. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takem primeru pa prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

10. Ker je tožnica zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora tožena stranka v skladu z določilom tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračilo stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na podlagi prvega odstavka 3. člena pravilnika je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnica pa v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik.

11. Sodišče še pojasnjuje, da se v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah v postopkih brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača.