Jedro

Samo v primerih, ko je treba v postopku hitro zavarovati pravice stranke, je dopustno postaviti skrbnika za posebni primer. Skrbnik za posebni primer ni namenjen osebam, ki potrebujejo celovito varstvo osebnosti. Takšne osebe je treba postaviti pod skrbništvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Pred sodiščem prve stopnje je v teku postopek zaradi znižanja in po nasprotni tožbi zaradi zvišanja preživnine. Ko je sodišče ugotovilo, da se je pred istem sodiščem v zadevi pod opr. št. V N 1035/2019 že pojavil dvom v pravdno sposobnost predlagatelja, je na podlagi izvedenskega mnenja dr. A., ki ga je izdelal v zadevi pod opr. št. N 1035/2019, zaključilo, da predlagatelj ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi v postopku ter postavilo začasnega zastopnika, ki bo za predlagatelja opravljal vsa pravdna dejanja.

2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija predlagatelj. Iz obsežne in težko razumljive obrazložitve sledi, da se z diagnozo shizofrenija ne strinja, da zavrača odvetnico, ki mu je postavljena kot začasna zastopnica, ker je prepričan, da je sposoben skrbeti za svoje koristi in interese sam. Poudarja, da je izvedenec izdelal mnenje po stanju izpred enega leta, čeprav bi se mu stanje v tem času lahko izboljšalo. Razpolaga z mnenji drugih strokovnjakov, ki so ga že večkrat pregledali in so drugačna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kakšna je bila pravna narava postopkov v zadevi N 1035/2012 in II N 21/2019, kjer je izvedensko mnenje izdelal sodni izvedenec dr. A., niti, ali je bilo izvedensko mnenje, ki je bilo uporabljeno v tej zadevi, izdelano znotraj šestmesečnega roka iz tretjega odstavka 62. člena ZNP-1. 5. Ker je bila v zadevi N 1035/2019 na Višjem sodišču v pritožbenem postopku pod opr. št. IV Cp 1146/2020 poročevalka ista sodnica kot v konkretni zadevi, je pritožbenemu sodišču znano, da je bil predmet obravnave izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Pritožbeno sodišče je izključno zaradi hitre zaščite pravic žrtve nasilja potrdilo odločitev sodišča, da nasprotnemu udeležencu B. B. (sedaj predlagatelju), samo za potrebe konkretnega postopka postavi začasno zastopnico (ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 239. člena DZ).

6. Izpodbijani sklep je v mesecu juniju 2020 najmanj drugi, s katerim isto sodišče B. B.-ju postavlja začasnega zastopnika, ne da bi v obrazložitvi sklepa navedlo, kakšna je narava postopka pod opr. št. II N 21/2019, ali je morda že v teku postopek za postavitev B. B.-ja pod skrbništvo in če je, v kakšni fazi je ta postopek. Zato ni mogoče ugotoviti, ali bi bile pravice pritožnika dovolj varovane, če sodišče do zaključka postopka postavitve pod skrbništvo predmetni postopek prekine.

7. Institut začasnega zastopnika v smislu določila 82. člena ZPP je primerljiv z institutom skrbnika za poseben primer. Kadar je v postopku potrebno hitro zavarovati pravice stranke, in samo v takšnih primerih, je v smislu določila 268. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) v zvezi z drugim odstavkom 267. člena DZ dopustno postaviti skrbnika za poseben primer. Skrbnik za poseben primer namreč v imenu zastopanega opravi posamezno dejanje ali pa v njegovem imenu opravi določeno vrsto dejanj. Skrbnik za posebni primer pa ni namenjen osebam, ki potrebujejo celovito varstvo svoje osebnosti. Takšne osebe je potrebno postaviti pod skrbništvo. Prav zaradi dosedanje pretirane uporabe in zlorabe instituta skrbnika za poseben primer v zadevah, ki bi terjale postavitev pod skrbništvo, DZ zdaj izrecno določa, da skrbnika za poseben primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (drugi odstavek 267. člena DZ).

8. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da se tudi začasni zastopnik stranki postavi samo v primerih, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo pod skrbništvo predolgo trajal in bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. Sodišče se do pravnorelevantnih okoliščin, ki so navedene zgoraj, do sedaj ni opredelilo. Ne navaja niti okoliščin, zaradi katerih je mnenja, da bi postopek postavitve pod skrbništvo trajal predolgo, in katere so tiste škodljive posledice, ki bi lahko nastale za eno ali za obe stranki postopka. Oseba, ki ji je postavilo začasnega zastopnika, je namreč predlagatelj v postopku zaradi znižanja preživnine.

9. Vrsta zagrešenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka se nanaša na tako obsežen del postopka, da višje sodišče ne more samo odpraviti zagrešenih kršitev, ne da bi nedopustno poseglo v ustavno varovane pravice strank postopka. Vse zgoraj opisane pomanjkljivosti o okoliščinah, ki so bistvene za odločitev v zadevi, terjajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču v nadaljnjo obravnavo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).