Jedro

Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožnica upravičena v tem oziru tožencu ničesar „zaračunati.“ Prav tako pa je brezpredmetna obširna pritožbena razlaga, kakšne vrste davek je DDV, kakšen je sistema obračuna DDV v Sloveniji (in po svetu), kakor tudi dejstvo, da je tožnica sicer (kar se tiče transakcij, ki v skladu z določbami ZDDV-1 so obdavčljive) zavezanka za plačilo tega davka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sodbo z dne 9.12.2014 je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 116845/2013 z dne 18.7.2013 v veljavi v prvem in tretjem odstavku za glavnico v višini 1.550,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.7.2013 dalje do plačila ter za stroške izvršilnega postopka v višini 66,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila (I. točka izreka). V preostanku je predhodno omenjeni sklep o izvršbi v prvem odstavku izreka, s katerim je dolžniku naloženo plačilo glavnice v višini 1.065,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.7.2013 dalje do plačila, razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je tožencu naložilo, da tožnici v roku 15 dni povrne nadaljnje stroške postopka v znesku 336,74 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper del sodbe, s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, ki se nanaša na obračun DDV, in posledično zoper stroškovno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da ugodi tudi zahtevku v delu, ki se nanaša na obračun DDV, ter posledično ustrezno spremeni tudi stroškovno odločitev. Tožnica je zavezanec za plačilo DDV (sklicuje se na 5. člen Zakona o davku na dodano vrednosti - ZDDV-1), zato mora obračunati pripadajoči DDV skladno z določbami V. poglavja ZDDV-1. V skladu z določbami členov 82 in 83 ZDDV-1 mora kot zavezanec za DDV le-tega na računu obveznosti prikazati. Prejemnik računa je zavezanec za plačilo tega računa v celoti skupaj z obračunanim DDV. Sistem obračuna DDV v Sloveniji in po svetu deluje na podlagi Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28.11.2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, in sicer tako, da izvajalec storitve obračuna DDV za prejemnika storitve, ta pa mora DDV plačati izvajalcu storitve na podlagi izdanega računa, hkrati pa ga prikaže kot terjatev do države. Dejstvo je, da DDV temelji na računih. Izdani račun pomeni za izdajatelja obveznost za plačilo DDV, za kupca pa terjatev do države. V konkretni zadevi je tožnica zaračunala tožencu avtorsko nadomestilo oziroma honorar na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in po določbah ZDDV-1 ter ga je toženec dolžan plačati. Enako izhaja iz brošure DURS o sistemu DDV in sodbe višjega sodišča II Cp 630/2014. V slednji odločbi je tudi navedeno, da sodna praksa v podobnih primerih pozna zgolj izjeme pri obračunu DDV glede civilne kazni, saj v tem primeru ne gre za opravo storitve tožnice, sicer pa slednji enotno priznava plačilo storitve z vključenim davkom. Vsakršno koli drugačno tolmačenje je zmotno in v nasprotju z določbami ZDDV-1 ter smernicami in predpisi DURS. Sodišče bi zato moralo tožeči stranki priznati tudi vtoževani DDV ter toženi stranki naložiti plačilo vseh stroškov tožeče stranke. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica od prisojenega zneska nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni upravičena do plačila davka na dodano vrednost (DDV) v višini 8,5 %, je pravilen. Ker pravdni stranki nista bili v pogodbenem razmerju, predstavljajo (kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje) podlago tožbenemu zahtevku na plačilo nadomestila za uporabo avtorske glasbe določbe o neupravičeni obogatitvi (198. člen OZ).(1) Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) pa niso predmet obdavčitve po ZDDV-1.(2) Pri nepogodbenih razmerjih namreč ne gre za promet blaga ali storitev, ki jih opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti za plačilo (primerjaj 3. člen ZDDV-1).(3) Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožnica upravičena v tem oziru tožencu ničesar „zaračunati.“ Prav tako pa je brezpredmetna obširna pritožbena razlaga, kakšne vrste davek je DDV, kakšen je sistema obračuna DDV v Sloveniji (in po svetu), kakor tudi dejstvo, da je tožnica sicer (kar se tiče transakcij, ki v skladu z določbami ZDDV-1 so obdavčljive) zavezanka za plačilo tega davka.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).(4) Zaradi neuspeha s pritožbo tožnica sama trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi z 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami Op. št. (2): Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 117/2006, s kasnejšimi spremembami Op. št. (3): Enako stališče je bilo zavzeto v novejših sodnih odločbah Višjega sodišča v Ljubljani – glej na primer: VSL sodba II Cp 1701/2014 z dne 10.9.2014, VSL sodba in sklep II Cp 1332/2014 z dne 1.10.2014 in VSL sodba II Cp 1099/2014 z dne 8.10.2014. V nekoliko „starejši“ sodni praksi sicer obstoji tudi drugačno stališče (glej na primer VSL sodba II Cp 630/2014 z dne 2. 4. 2014, na katero se sklicuje tožnica).

Op. št. (4): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.