Jedro

Ker toženka v reviziji ni navedla vrednosti izpodbijanega dela sodbe, niti ta na podlagi revizijskih navedb ni ugotovljiva, je revizija nepopolna.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožniki sami krijejo stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine v skupnem znesku 31.000 EUR, in sicer prvi in drugi tožnici po 8.000 EUR, tretji tožnici in četrtemu tožniku pa po 7.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002. Toženki je naložilo nerazdelno plačilo stroškov postopka tožnikov.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da toženka trpi sama svoje pritožbene stroške, tožniki pa sami trpijo stroške odgovora na pritožbo.

3. Toženka vlaga revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na navedbe v pritožbi in meni, da so prisojene odškodnine v primerjavi z odškodninami, prisojenimi v drugih podobnih zadevah, previsoke. V drugih zadevah je bila za obdobje enega leta zaposlenim prisojena odškodnina v višini 751,13 EUR oziroma 876,31 EUR, če je na istem naslovu opravljal dejavnost, upokojencem 834,59 EUR, dijakom, šolarjem in študentom pa 751,13 EUR. V zadevi II Ips 296/2007, kjer so bili tožniki sosedje tožnikov v obravnavani zadevi, je bila prisojena bistveno nižja odškodnina. Glede na to, da so se tožniki na Cankarjevo ulico preselili šele januarja 1996, višina prisojene odškodnine ni umeščena v okvir odškodnin v ostalih tovrstnih zadevah in bistveno odstopa od že izoblikovane sodne prakse.

4. Sodišče je reviziji vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnikom, ki so nanjo odgovorili.

5. Revizija ni popolna.

6. V skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Če se zahtevki uveljavljajo zoper več tožencev, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Kadar ta vrednost ne izhaja že iz same opredelitve dela sodbe, ki se izpodbija (pri denarnih zahtevkih ali nedenarnih zahtevkih, ki jim je bilo delno ugodeno v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih), je obvezna sestavina revizije navedba vrednosti izpodbijanega dela sodbe. Revizijsko sodišče namreč nima pooblastil, da bi to vrednost ugotavljalo sàmo. Če v reviziji ni navedena vrednost izpodbijanega dela sodbe pritožbenega sodišča in te vrednosti ni mogoče ugotoviti niti na podlagi opredelitve obsega izpodbijanja (npr. tako, da bi revident navedel sorazmerni delež izpodbijanja - v odstotku ali v ulomku), ni mogoče presoditi, ali je revizija dovoljena. Taka revizija je zato nepopolna.(1)

7. Toženka je v reviziji navedla, da prisojene odškodnine v obravnavanem primeru odstopajo od odškodnin, prisojenih v drugih podobnih zadevah, ni pa navedla, kakšne naj bi bile primerne odškodnine, niti tega ni mogoče ugotoviti na podlagi revizijskih navedb. Znesek 31.000 EUR, naveden na prvi strani revizije, očitno ne predstavlja zneska izpodbijanega dela sodbe, ker gre za seštevek prisojenih odškodnin, toženka pa se v reviziji ne zavzema za zavrnitev zahtevka.

8. Ker toženka v reviziji ni navedla vrednosti izpodbijanega dela sodbe, niti ta na podlagi revizijskih navedb ni ugotovljiva, revizija ni popolna. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

9. Tožniki se v odgovoru na revizijo zavzemajo za njeno zavrnitev, revizija pa ni niti dovoljena. Glede na to ni mogoče skleniti, da je odgovor prispeval k odločitvi o njej. Tožniki zato sami nosijo stroške, ki so jim nastali s tem (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. pravno mnenje VS RS z dne 26.6.2002, Pravna mnenja I/2002, str. 18-19, ter sodbo in sklep VS RS II Ips 177/2005 z dne 23.3.2006.