Jedro

S plačilnim nalogom z dne 22. 3. 2021 sodišče ni zgolj ponovno določilo roka za plačilo iste takse. Gre za drugi plačilni nalog o isti taksni obveznosti, kar pomeni, da bi za isto pritožbo obstajali dve taksni obveznosti, zato je ponovna odmera iste sodne takse napačna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Ugovoru se ugodi in se plačilni nalog z dne 22. 3. 2021 razveljavi.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 22. 3. 2021. 2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi ugovoru, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da v plačilnem nalogu z dne 22. 3. 2021 ne gre za enak plačilni nalog, kot je bil izdan 29. 5. 2020. V plačilnem nalogu z dne 22. 3. 2021 je naveden pravni pouk, v njem pa ni navedeno, da se ne more podati ugovora zoper plačilni nalog. Tožnica je podala ugovor zoper plačilni nalog skladno s pravnim poukom in navedla ugovorne razloge, zato bi moralo prvo sodišče o ugovoru vsebinsko odločiti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnica je bila pozvana za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi s plačilnim nalogom z dne 29. 5. 2020. Prvo sodišče je tožničin ugovor zoper ta plačilni nalog (da je bila sodna taksa napačno odmerjena) zavrnilo s sklepom z dne 2. 7. 2020. Zoper ta sklep je tožnica vložila pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo s sklepom II Cp 1619/2020 z dne 21. 10. 2020. V tem sklepu je bila tožnica v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 opozorjena (4. točka obrazložitve), da začne teči rok za plačilo sodne takse (rok 15 dni, ki je naveden v plačilnem nalogu z dne 29. 5. 2020, v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZST-1) naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča z dne 21. 10. 2020. Ta sklep je bil pooblaščenki tožnice vročen 5. 11. 2020, zato se je rok za plačilo sodne takse iztekel s 5. 2. 2021 (v času od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021 roki niso tekli zaradi razglašene epidemije). Vse to je prvo sodišče pravilno pojasnilo tožnici tudi v dopisu z dne 2. 3. 2021, v katerem jo je tudi pozvalo, da v roku 8 dni izkaže, da je takso plačala v danem roku.

5. O vprašanju višine sodne takse za postopek o pritožbi je bilo torej že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom z dne 29. 5. 2020. Prvo sodišče je tožnici kljub temu vročilo nov plačilni nalog z dne 22. 3. 2021, za izdajo katerega pa glede na povedano ni bilo nobene podlage. Kot že rečeno je bil rok za plačilo sodne takse določen že s plačilnim nalogom z dne 29. 5. 2020, v omenjenem sklepu pritožbenega sodišča o zavrnitvi pritožbe pa je bila tožnica opozorjena (ponovno seznanjena), kdaj je začel teči rok za plačilo sodne takse. Rok 15 dni za plačilo takse je zakonski rok, ki ni podaljšljiv.

6. Zmotno je stališče prvega sodišča, da je s plačilnim nalogom z dne 22. 3. 2021 zgolj ponovno določilo rok za plačilo iste takse, saj slednje iz plačilnega naloga ne izhaja. Gre za drugi plačilni nalog o isti taksni obveznosti, kar pomeni, da bi za isto pritožbo obstajali dve taksni obveznosti, zato je ponovna odmera iste sodne takse napačna.

7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).