Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavanem primeru je bil dolžnik družbenik komanditne družbe, ki je osebna družba, kjer komplementar (osebno odgovorni družbenik) subsidiarno odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem in takšno osebno jamstvo ne preneha s prenehanjem družbe. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da enoletni rok iz 2. odst. 394. člena ZGD v obravnavani zadevi ne pride v poštev.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Upnikovi stroški pritožbe so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov predlog za izvršbo.
Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V pritožbi navaja, da določba ZFPPod, ki napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o gospodarskih družbah – ZGD o osebni odgovornosti kot posledici skrajšanega postopka likvidacije, velja le za kapitalske družbe. Družbeniki kapitalskih družb namreč za obveznosti družb sicer ne odgovarjajo. Prav nasprotno pa družbeniki osebnih družb za obveznosti družb odgovarjajo neomejeno z vsem svojim premoženjem. Takšni družbeniki so družbeniki d.n.o. in osebno odgovorni družbenik komanditne družbe (komplementar). Namen ZFPPod je bil po oceni upnika v tem, da v primeru izbrisa družbe iz registra uvede osebno odgovornost družbenikov, ne pa da odgovornost osebno odgovornih družbenikov v primeru izbrisa omeji. Takšna razlaga bi pomenila, da bi bili družbeniki osebnih družb v primeru izbrisa družbe iz registra v ugodnejšem položaju kot v primeru stečaja, kar pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca. Upnik zato smatra, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi napačno ugotovilo relevantno dejansko stanje, saj ni upoštevalo razlik med posameznimi pravnoorganizacijskimi oblikami gospodarskih družb in je zato kot relevantno okoliščino štelo zgolj datum izbrisa, ne pa okoliščine, da je bila izbrisana družba komanditna družba, družbenik, proti kateremu je bilo nadaljevanje izvršbe predlagano, pa njen osebno odgovorni družbenik.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo po 1. odst. 274. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ , ker je u gotovilo, da je bila družba M. k.d., katere družbenik je bil dolžnik, na podlagi 1. odst. 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr.št. Srg 1 z dne 17.5.2002 izbrisana iz sodnega registra, sklep o izbrisu je bil v Uradnem listu objavljen dne 11.6.2002, upnik pa predloga za izvršbo ni podal v roku enega leta po objavi izbrisa. Po oceni pritožbenega sodišča je takšno stališče prvostopenjskega sodišča napačno. Odgovornost družbenikov po 4. odst. 27. člena ZFPPod v zvezi z 2. odst. 394. člena ZGD, na katero se v obrazložitvi sklicuje sodišče prve stopnje, je namreč »de facto« pomembna le v primeru izbrisa kapitalskih družb, kjer družbeniki načeloma za obveznosti družbe ne odgovarjajo. V obravnavanem primeru pa je bil dolžnik družbenik komanditne družbe, ki je osebna družba, kjer komplementar (osebno odgovorni družbenik) subsidiarno odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem in takšno osebno jamstvo ne preneha s prenehanjem družbe, medtem ko komanditist za obveznosti družbe ne odgovarja (135. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Glede na navedeno pritožbeno sodišča ugotavlja, da enoletni rok iz 2. odst. 394. člena ZGD v obravnavani zadevi ne pride v poštev in je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu nepravilna, predlog za izvršbo, vložen dne 10.4.2006, pa ni podan prepozno, saj terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali po izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku (1. odst. 133. člena ZGD-1). Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in napadeni sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj prvostopenjsko sodišče upošteva zgoraj navedene napotke, ugotovi status dolžnika v izbrisani komanditni družbi ter nato ponovno odloči o upnikovem predlogu za izvršbo.
Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški in bo o njih odločeno s končno odločbo.