14. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B. - C. o.p., Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 960/2004 z dne 9. 6. 2004, zoper sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. In 2000/00065 z dne 20. 6. 2002 in zoper sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. In 2000/00065 z dne 10. 9. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

V izvršilnem postopku zoper dolžnico Č. Č. je sodišče dovolilo izvršbo s prodajo dvosobnega stanovanja v V. V., ki ni bilo vpisano v zemljiško knjigo, odredilo cenitev nepremičnine, na drugem naroku za javno dražbo nepremičnino domaknilo kupcu in po nakazilu celotne kupnine izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Po pravnomočnosti tega sklepa je izvršilno sodišče izdalo še dopolnilni sklep o izročitvi nepremičnine, s katerim je odločilo, da se na nepremičnini v zemljiški knjigi (E) na ime kupca vpiše lastninska pravica, dolžniku pa naložilo izselitev iz stanovanja v roku 30 dni.

Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo (ki jo je v izvršilnem postopku vložil kot tretji) zoper zadnji sklep kot nedovoljeno zavrglo.

Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča, ki je njegovo pritožbo zoper dopolnilni sklep o izročitvi nepremičnine kot nedovoljeno zavrglo, in zoper prvostopenjska sklepa o domiku in izročitvi nepremičnine.

Zatrjuje kršitve 22., 33. in 36. člena Ustave. Navaja, da je lastnik v izvršilnem postopku prodanega stanovanja in da razpolaga z izvirniki vseh pravnih naslovov - pogodb, s katerimi se je prenašala lastninska pravica na stanovanju, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, ker v stanovanjskem bloku, v katerem se nahaja stanovanje, etažna lastnina še ni urejena.

Zatrjuje, da je sodišče v izvršilnem postopku domaknilo in izročilo kupcu stanovanje, ki že v času vložitve predloga za izvršbo ni bilo več v lasti dolžnice. Sodišče naj kljub upnikovemu predlogu ne bi zaznamovalo sklepa o izvršbi na originalu kupoprodajne pogodbe niti naj ne bi opravilo rubeža v zemljiško knjigo nevpisane nepremičnine. Pritožnik naj bi za izvršilni postopek izvedel šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. Njegov ugovor tretjega je sodišče zaradi upnikovega nasprotovanja zavrnilo, s tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe pa je pritožnik uspel.

Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi postopek druge javne dražbe, sklep o domiku nepremičnine, sklep o izročitvi nepremičnine, dopolnilni sklep o izročitvi nepremičnine ter sklep o zavrženju pritožbe in zadevo vrne v novo odločanje izvršilnemu sodišču. Predlaga tudi začasno zadržanje izvršitve izpodbijanega dopolnilnega sklepa o izročitvi nepremičnine. Navaja, da bi mu s prisilno izselitvijo nastale težko popravljive škodljive posledice, saj drugega stanovanja nima in bi se v primeru izselitve znašel na cesti, brez denarja in brez urejenega stanovanjskega vprašanja.

B.

Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe.

Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

Sodišče je v izvršilnem postopku že izdalo sklep, s katerim je nepremičnino izročilo kupcu. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je pravnomočen. S tem sklepom je kupec na originaren način (na podlagi odločbe sodišča) pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je kupil na dražbi, pritožnik pa je na tej nepremičnini kljub pravnomočni sodbi, s katero je bila izvršba izrečena za nedopustno, izgubil vsa upravičenja.

Določba 193. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - v nadaljevanju ZIZ), ki varuje pravice kupca, namreč določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu ZIZ. Ker ne gre za derivativen način pridobitve lastninske pravice, kupčeve pravice niso odvisne niti od tega, ali je dolžnik bil lastnik nepremičnine.

Glede na to razveljavitev sklepa o izvršbi in izvršilnih dejanj, opravljenih na njegovi podlagi, po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine ne bi več mogla vplivati na pravice kupca. Vpisa lastninske pravice na stanovanju v zemljiško knjigo (E) na ime kupca pritožnik torej ne more več preprečiti. Morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča za pritožnika tako ne bi pomenila nobene pravne koristi, saj se njegov pravni položaj glede vprašanja lastninske pravice na nepremičnini ne bi mogel več izboljšati.

Kolikor se pritožnikove navedbe v ustavni pritožbi nanašajo na dolžnost izselitve iz stanovanja, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da je sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. In 2000/00065 v delu, v katerem dolžniku nalaga izselitev iz stanovanja v roku 30 dni, izvršilni naslov. Proti sklepu o izvršbi, izdanem na podlagi tega izvršilnega naslova, bo imel pritožnik kot tretji še možnost vložiti pravna sredstva.

Glede na navedeno pritožnik nima pravnega interesa za ustavno pritožbo, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. Če so pritožniku zaradi zatrjevanih kršitev človekovih pravic nastale posledice, ki jih v postopku s to ustavno pritožbo ni bilo mogoče odpraviti, lahko morebitne zahtevke na podlagi 26. člena Ustave uveljavlja pred pristojnim sodiščem.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS (v nadaljevanju ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger

[1]Tako tudi Wedam-Lukić D., Civilno izvršilno pravo, ČZ Uradni list RS, Ljubljana 1992, str. 100; Rijavec V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 311.