Jedro

Dolžnost tožnika za uskladitev dejanske rabe GERK-a, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, določa (tudi) četrti odstavek 12. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, tako da je dolžan nosilec kmetijskega gospodarstva neusklajene podatke urediti na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je z odločbo, št. 33101-54651/2009/13 z dne 7. 11. 2009 odločila, da se ugodi tožnikovemu zahtevku za ukrep izravnalnih plačil za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) za leto 2009 za podporo OMD– gorsko višinsko 19,09 ha, v višini 3.489,86 EUR. Zavrnila je zahtevek za isto vrsto podpore za 7,53 ha. Odločeno je bilo tudi, da bo o morebitnih zahtevkih za leto 2009 odločeno z drugo odločbo. Drugostopenjski organ je z odločbo št. 33101-125/2010/3 z dne 30. 9. 2011 pritožbo zavrnil. odločitev temelji na ugotovitvi, da zahtevke za izravnalna plačila OMD za leto 2009 ureja Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013, sprejet 20. 7. 2007 (v nadaljevanju Program PRP 2007-2013) ter Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v letih 2009 – 2013 (v nadaljevanju Uredba KOP) in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (v nadaljevanju Uredba). Vložnik je na obrazcu „D-Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavil večje površine za posamezen GERK od ugotovljene, zato je bilo treba zahtevke KOP, ki presegajo ugotovljeno površino, v skladu s 24. členom Uredbe KOP zavrniti. Površina, ki se za zahtevek OMD zavrne, znaša 2,51 ha, torej nepravilnosti, ki se v zvezi z zahtevkom OMD sankcionirajo, znašajo 2,51 ha, kar predstavlja več ko 3% oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin, zato se zahtevek OMD v skladu s 24. členom Uredbe osi 2, zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. V konkretni zadevi je iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem, št. 100313722/POV-KOP/1/1 z dne 6. 8. 2009 razvidno, da je bil na kmetijskem gospodarstvu pritožnika opravljen pregled površin s planimetrijo in GPS meritvami in med drugim ugotovljeno tudi, da so se prijavljene in dejansko izmerjene površine razlikovale. Na zapisnik, ki pod pogoji prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dobi lastnost javne listine, sta kontrolor in pritožnik podala pripombe. Kontrolor je pripomnil, da je do razlik prišlo zaradi zamikov GERK-ov, kar je problem celotnega področja in ne samo kontrolirane kmetije, vložnik pa je navedel, da zaradi prevelikih ugotovljenih razlik ne želi podpisati zapisnika. Prav tako je stranka na zapisnik pojasnila, da ne najde analize in gnojilnega načrta. Drugostopenjski organ je pojasnil tudi, da gre v zadevi za skrajšani postopek odločanja po določbi 144. člena ZUP, ter pojasnil, da so bile ob kontrolnem pregledu ugotovljene nepravilnosti v zvezi s površinami GERK. Pritožnik nosi odgovornost za pravilen vris GERK-ov v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) in tudi pravilno določitev vrste dejanske rabe na vsakem GERK-u na njegovem kmetijskem gospodarstvu, za katero uveljavlja izplačilo subvencij. Te odgovornosti in negativnih posledic, ki izhajajo iz napačnega vrisa GERK-ov v RKG ni mogočega sanirati v upravnem postopku neposrednih plačil za leto 2009, ampak je to predmet drugega upravnega postopka, zato so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na postopek pred upravno enoto, brezpredmetne. Zavrnil je tudi pritožbene ugovore, ki se nanašajo na ugotovljeno površino vsakega posameznega GERK-a in pojasnil, da gre za nova dejstva in nove dokaze, ki se ne morejo upoštevati kot pritožbeni razlogi, saj bi jih stranka lahko navedla že tekom postopka na prvi stopnji. Ker je bila v postopku na prvi stopnji ugotovljena razlika med prijavljenimi površinami v višini 26,55 ha, nekmetijska površina pa je bila ugotovljena na 2,51 ha, kar predstavlja 10,44 % ugotovljene površine (ugotovljena površina je tista površina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje za izplačilo in v konkretni zadevi znaša 24,04 ha), je prvostopenjski organ utemeljeno zavrnil zahtevek še za dvakratno ugotovljeno razliko, to je 5,02 ha. Ker je pritožnik uveljavljal zahtevek OMD v površini 26,55 ha, in ker se je zavrnil zahtevek za izplačilo na površini 7,53 ha, to pomeni, da je pritožnik upravičen do izplačila zahtevka OMD na površini 19,02 ha, kot je to pravilno ugotovil prvostopenjski upravni organ.

2. Z odločbo, št. 33101-54651/2009/15 z dne 5. 1. 2010 je bilo odločeno, da se ugodi zahtevku za plačilne pravice in krmne površine v skupni višini 4.058,73 EUR, v točki 2.1, 2.2 in 2.3 izreka pa je prvostopenjski organ zahtevke za plačilne pravice, proizvodno vezana plačila in krmne površine, zavrnil. Drugostopenjski upravni organ je z odločbo št. 33101-482/2010/3 z dne 30. 9. 2011 pritožbi tožnika (delno) ugodil in odločbo prvostopenjskega upravnega organa v delu, ki se nanaša 2.1 točko odpravil. Na podlagi kontrole na kraju samem in na podlagi zapisa v zapisniku je bilo ugotovljeno, da je pritožnik uveljavljal zahtevek za izplačilo plačilnih pravic na površini 26,41 ha, zahtevek za krmne površine na skupni površini 24,24 ha in zahtevek za proizvodno vezana plačila-podpora za pridelavo lupinarjev na skupni površini 0,21 ha. Ker je tožnik uveljavljal zahtevek za izplačilo plačilnih pravic na površini 26,41 ha in ker se zavrne zahtevek za izplačilo na površini 7,44 ha (2 x 2,48 ha + 2,48) in na površini 0,14 ha (površina novo ugotovljene rabe manjša od 0,01 ha) pomeni, da je pritožnik upravičen do 18,83 plačilnih pravic in ne samo 17,06 plačilnih pravic kot je napačno ugotovil prvostopenjski organ, torej je pritožnik upravičen še do 1,77 plačilnih pravic. Za preostali del se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic zavrne.

3. Prvostopenjski organ je z odločbo št. 33101-54651/2009/20 z dne 12. 5. 2010, zavrnil zahtevke KOP za sonaravno rejo domačih živali (23,58), košnjo strmih travnikov nagiba 35 do 50 % (12,37 enot) in košnjo strmih travnikov nagiba nad 50% (3,11 enot) in odločil, da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za leto 2009 odločeno z drugo odločbo. Drugostopenjski upravni organ je takšno odločitev z odločbo št. 33101-1015/2010/3 z dne 30. 9. 2011 potrdil in tožnikovo pritožbo zavrnil. Odločba temelji na ugotovitvi, da vlagatelj uporablja mineralna gnojila, nima pa gnojilnega načrta na podlagi analize tal, zato se je njegov zahtevek S35, zahtevek S50 in zahtevek REJ, v skladu z določbo 24. člena Uredbe KOP moral zavrniti v celoti. Sklicuje se na obveznost vodenja evidence o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri podukrepu 214-II/2 Programa PRP 2007-2013 košnja strmih travnikov in splošne zahteve iz priloge 2 k Uredbi KOP, kjer je v poglavju 4. Splošni pogoji tudi določeno, da mora upravičenec poleg pogojev za posamezen podukrep KOP izpolnjevati še splošne zahteve, med njimi tudi, da kolikor na KMG uporabljajo mineralna gnojila, je treba kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja izvajati vsakih 5 let, z mineralnimi gnojili pa je treba gnojiti na podlagi letnega gnojilnega načrta. Te dokumente mora upravičenec ob kontrolnem pregledu na zahtevo kontrolorja predložiti in dati kontrolorju na vpogled. V prilogi 5, ki je del uredbe KOP, je v poglavju B. Kršitve in sankcije, pri podukrepu KOP določeno tudi, da če kmetijsko gospodarstvo za tekoče leto ne izpolnjuje pogojev, razen zahtev navzkrižne skladnosti v skladu oziroma zahtev iz točke C, D in E iz Priloge 5, določenih v Programu PRP 2007-2013 in Uredbe KOP, se zahtevek za ta podukrep KOP zavrne. Iz dokumentov zadeve je razvidno (zapisnik o kontrolnem pregledu, št. 100313722/POP-KOP/1/1 z 6. 8. 2008), da pritožnik ob kontrolnem pregledu kontrolorju ni predložil oziroma pokazal gnojilnega načrta. Gnojilni načrt je priložil šele v pritožbi, zato gre za novo dejstvo in dokaze, ki jih na podlagi tretjega odstavka 238. člena ZUP pritožbeni organ ne more upoštevati, pa tudi sicer je bil pritožbi priložen le gnojilni načrt za leto 2004 in 2005, in ne za leto 2009. Ker se je pritožnikov zahtevek za podukrepe KOP v skladu s 24. členom Uredbe KOP v celoti zavrnil že iz razloga, ker tožnik ni predložil gnojilnega načrta, pritožbenih navedb glede zamikov GERK-ov, napačno izmerjenih neupravičenih površin in meril za sadovnjak, ni bilo treba preverjati.

4. Tožnik v vloženi tožbi zgoraj navedenim odločitvam oporeka. Uvodoma predlaga, da sodišče združi obravnavanje zoper vse tri upravne akte, saj se vse odločbe nanašajo na isto dejansko stanje in isto, oziroma podobno pravno podlago. V nadaljevanju sodišču pojasnjuje, da je v letu 2009 vložil zahtevke za pridobitev sredstev iz naslova izravnalnih plačil za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), neposrednih plačil in kmetijsko okoljskih plačil (podukrepi KOP). Ugotovljeno je bilo, da se mu zahtevki deloma zavrnejo zaradi ugotovitev kontrole na kraju samem z dne 6. 8. 2009, kjer je bilo napačno ugotovljeno nesorazmerje med prijavljeno in ugotovljeno površino ter dejstvom, da ni razpolagal z gnojilnim načrtom. S takšno ugotovitvijo se tožnik ne strinja, kar je jasno povedal že v času izvajanja kontrole. Pojasnil je, da prihaja do zamika GERK-ov na celotnem območju in da ima gnojilni načrt. 5. V nadaljevanju je pojasnil, da dejstva, da prihaja do zamika GERK-ov ne more spremeniti sam, ampak izključno ob sodelovanju vseh lastnikov zemljišč na območju tožnikove upravne enote, vendar je takšno soglasje zelo težko doseči. Pojasnjuje tudi, da ne more vpisati v uradno evidenco GERK-ov na način, kot je to od njega zahteval upravni organ, saj bi s tem svoje obdelovalne površine zmanjšal za 2,48 ha in s tem dejansko povzročil, da dejansko stanje v naravi ne bi odražalo grafičnega stanja v evidenci GERK. Dejstvo je, da je problem zamaknjenosti GERK-ov znan tudi upravnemu organu, zaradi tega meni, da je bila odločitev, ki temelji na tej osnovi, napačna ter je grobo posegla tudi v ustavno pravico tožnika do varstva zasebne lastnine. Izrecno poudarja, da sam nima možnosti, da bi risal meje GERK-ov, saj to dela delavec na upravni enoti, ki naj bi bil za to delo ustrezno usposobljen. Tožnik pojasnjuje, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozval, naj ponovno izvedejo meritve. Izvedene so bile 16. 11. 2011 ter ugotovljena številna odstopanja od ugotovitev pri kontroli z dne 6. 8. 2009 (v korist tožnika), kar bo v kratkem vneseno v javno dostopne datoteke, in kar naj bi sodišče upoštevalo. Ne strinja se s trditvijo organa, da je uporabnik sosedovega zemljišča, in da zahteva za subvencije za zemljišča, ki niso v uporabi njegovega kmetijskega gospodarstva. Prav tako se ne strinja z ugotovitvijo kontrolnega pregleda z dne 6. 8. 2009, da kmetijsko gospodarstvo nima gnojilnega načrta. Pojasnjuje, da gnojilni načrt ima, saj ga je dal izdelati že 14. 1. 2005. Ta gnojilni načrt velja 5 let, to pomeni, da je bil veljaven v času kontrolnega pregleda oziroma v času obravnavanja zahtevkov za leto 2009. Res je, da tega gnojilnega načrta ob priliki merjenja ni našel, je pa na zapisnik podal izjavo, da ga ima. Ko je prvostopenjskemu organu prinesel ta gnojilni načrt, je dobil navodilo, naj ga priloži pritožbi, kolikor bo ta potrebna. Zaradi napačno ugotovljenega dejstva, da KMG nima gnojilnega načrta, so bili kasneje neutemeljeno in v celoti zavrnjeni zahtevki KOP REJ, KOP S35 in KOP S50. Namen splošne zahteve KOP je načrtovanje in nadzor nad mineralnimi gnojili in ker tožnik z gnojilnim načrtom razpolaga, organ ne more trditi, da gre za nova dejstva in nove dokaze, podane šele v času vložitve pritožbe. Prav tako lahko sestavo gnojilnega načrta potrdijo na KMGZ Celje. Glede na navedeno je upravni organ napačno ugotovil dejansko stanje, kar je posledično privedlo do napačne uporabe materialnih predpisov in neutemeljenega sankcioniranja z zavrnitvijo oziroma znižanjem zahtevkov podanih v letu 2009. Sodišču predlaga, da se v zavrnilnem delu odpravijo prvostopenjske odločbe in odločbe drugostopenjskega upravnega organa in da sodišče odloči, da tožniku za leto 2009 v celoti pripadajo sredstva iz naslova izvajanja podukrepov KOP, izravnalna plačila za območje z omejenimi možnostmi za kmetovanje in neposredna plačila – izplačila plačilnih pravic. Podrejeno predlaga, da izpodbijane odločbe sodišče v zavrnilnem delu razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno obravnavanje in odločanje, temu pa se predlaga, da tožniku v celoti ugodi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je dodatno pojasnila, da prvi odstavek 14. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 določa, da se za vse ukrepe kmetijske politike za leto 2009 upoštevajo podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, razen če posamezen predpis, ki ureja ukrepe iz tretjega odstavka 1. člena te Uredbe ne določa drugače. Vse izločene GERK-e, na katerih je bila ugotovljena neupravičena oziroma preveč prijavljena površina, bi moral pritožnik že pri prijavi in pri GERK-u v RKG, kot tudi pri oddaji zbirne vloge za leto 2009, izločiti in ustrezno zmanjšati velikost zahtevka za izplačilo plačilnih pravic. Površina in dejanska raba GERK-a morata biti enaka stanju v naravi. Najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge mora nosilec KMG urediti podatke v RKG ter pri tem prijaviti vse spremembe v zvezi z zemljišči, spremembe meje in vrste dejanske rabe GERK-ov, vpis novih GERK-ov in odjavo GERK-ov. Navedeno ni predmet tega postopka, zato prvostopenjski odloči ni mogoče očitati nepravilnosti. Vris GERK-ov poteka pred upravno enoto.

7. V nadaljevanju se sklicuje na določbo 238. člena ZUP, po kateri lahko pritožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Tako se lahko nova dejstva in novi dokazi kot pritožbeni razlogi upoštevajo le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Gnojilnega načrta, ki je obstajal že v času odločanja na prvi stopnji, tožnik ni predložil ne ob kontroli na kraju samem, niti do konca postopka na prvi stopnji, kar pa ne vpliva na izpodbijano odločbo.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po določbi 35. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko uveljavlja tožnik z eno tožbo več tožbenih zahtevkov proti istemu tožencu, če vsi zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Ker tožnik v obravnavani zadevi izpodbija upravne akte, ki jih je izdala Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, v zvezi z akti (iste) tožene stranke, ki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi, je sodišče presodilo, da so v tej zadevi izpolnjeni pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov iz 35. člena ZUS-1. 10. Po presoji sodišča so izpodbijane odločitve pravilne in na zakonu utemeljene, zato se sodišče na te ugotovitve in razloge navedene v obrazložitvah prvostopenjskih odločb, predvsem pa obrazložitve drugostopenjskega organa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) v celoti sklicuje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

11. Tožnikova navedba, da je problem pravilnega vrisa GERK-ov nastal na območju celotne upravne enote in ga posamezen kmet ne more rešiti, da pa tožnik vseskozi obdeluje isto površino v približnem obsegu 26 km, se v tem postopku ne more upoštevati. Dejstvo je, da tožnik ne v zapisniku z dne 6. 8. 2009, ne v tožbi, sporni ugotovitvi o neskladju med prijavljeno površino in površino vrisanih GERK-ov v RKG ne oporeka, utemeljuje pa to neskladje z razlogi, ki na pravilnost in zakonitost odločitve po presoji sodišča ne morejo vplivati. Sodišče namreč ugotavlja, da je bilo neskladje ugotovljeno ob priliki inšpekcijskega pregleda, pri katerem so se upoštevale določbe III. poglavja Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 ter določbe ZUP o sestavi zapisnika. Ob upoštevanju določb Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju PRKG) sodišče ugotavlja, da ta predpis v 11. členu določa, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva predlagati vpis GERK-ov na tam opredeljen način, v 12. členu pa, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva priglasiti upravni enoti spremembo zemljišč v uporabi in spremembe podatkov o GERK, s tam navedenimi podatki, pri čemer pa nosilec kmetijskega gospodarstva s podpisom zapisnika o vpisu GERK v evidenco GERK potrdi pravilnost vpisanih podatkov (sedmi odstavek 11. člena PRKG). Iz navedenih podlag izhaja, da je na strani nosilca kmetijskega gospodarstva vsaka sprememba, ki se tiče podatkov GERK, kar po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka odločitev pravilno odločila, da tožnik do pridobitve subvencij v delu, ki se nanaša na kmetijska zemljišča, kjer podatki o GERK-ih iz RKG in ugotovitvami na terenu niso usklajeni, ni upravičen. Dolžnost tožnika za uskladitev dejanske rabe GERK-a, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, pa določa tudi četrti odstavek 12. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, tako, da je dolžan nosilec kmetijskega gospodarstva prej navedene neusklajene podatke urediti na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.

12. Kot neutemeljenega pa sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da so bili posamezni podukrepi KOP neutemeljeno zavrnjeni, ker razpolaga z veljavnim gnojilnim načrtom, saj je analizo tal in gnojilni načrt dal izdelati 14. 1. 2005 in da ta gnojilni načrt velja 5 let. Sodišče tožniku pojasnjuje, da izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da vlagatelj uporablja mineralna gnojila. Tej ugotovitvi tožnik v tožbi ne oporeka, zato je bila po presoji sodišča pravilno uporabljena določba 4. poglavja Splošni pogoji, Priloge 2 Uredbe KOP, ki določa, da če se na KMG-ju uporabljajo mineralna gnojila, je kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja potrebno izvajati vsakih 5 let, z mineralnimi gnojili pa je potrebno gnojiti na podlagi letnega gnojilnega načrta. Na tej pravni podlagi sta upravna organa od tožnika utemeljeno zahtevala predložitev letnega gnojilnega načrta za subvencijsko leto 2009. Ker torej tožnik gnojilnega načrta za leto 2009 nima, je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil uveljavljane podukrepe KOP, pravilna in zakonita.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. K točki II. Izreka:

14. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.