Jedro

Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Slovenska Bistrica je pod št. 351-383/2012/20 z dne 10. 1. 2013 izdala investitorki A.A. gradbeno dovoljenje za gradnjo – legalizacijo prizidka v kletni etaži in legalizacijo nadzidave stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 175/9 k.o. …. Iz podatkov o objektu in komunalnih priključkih izhaja, da gre za legalizacijo nadzidave stanovanjskega objekta in neskladne gradnje prizidka v kletni etaži – manj zahtevni objekt, enostanovanjsko stavbo na zemljišču parcele št. 175/9 k.o. …. Odmik najbolj izpostavljenega objekta od zemljišča s parc. št. 1211 k.o. … znaša 10,13 metra, od parcele 175/1 k.o. … pa 1,69 metra. Dostop in dovoz je po obstoječem cestnem priključku na javno cesto, prizidek in nadzidava nimata samostojnega priključka. Minimalna komunalna oskrba je zagotovljena z obstoječimi priključki na javno vodovodno omrežje, s priključkom ne elektroenergetsko omrežje, z odvajanjem komunalnih odpadnih voda in z odvajanjem padavinskih voda. Investitorka je predložila projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD št. 109-1/2011, ki ga je aprila 2012 izdelal projektant B. d.o.o. iz Slovenske Bistrice, odgovorni vodja projekta je C.C. Iz obrazložitve izhaja, da je investitorka dne 6. 6. 2012 vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo – legalizacijo prizidka v kletni etaži in legalizacijo nadzidave stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 175/9 k.o. …. Vlogi je predložila dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. O vlogi tožeče stranke je bilo prvič odločeno z odločbo št. 351-383/2012/11, ki pa jo je Ministrstvo za infrastrukturo kot drugostopni organ odpravilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Prvostopnemu organu je naložilo, naj ugotovi, ali je poslovni objekt zgrajen legalno. Prvostopni organ je v ponovljenem postopku ugotovil, da se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na legalizacijo in dozidavo obstoječega objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-218/74 z dne 29. 3. 1974 in potrdila referenta za gradbene zadeve Občine Slovenska Bistrica št. 3/4-351-908/81 z dne 4. 5. 1982. To pa je ugotovila tudi pristojna inšpekcijska služba z odločbo št. 06122-836/2011/3. Upravni organ je na podlagi prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) preveril in ugotovil, da se predmetna gradnja nahaja na zemljišču, ki je po Dolgoročnem planu – prostorski del – Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986 – 2000, dopolnjenem 2008, ki se na podlagi statutarnega sklepa uporablja za Občino Poljčane, in Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občina Slovenska Bistrica za območje Občine Poljčane – spremembe v letu 2008, opredeljeno kot stavbno zemljišče. V skladu s tem se obravnavani poseg ureja na podlagi Odloka o začasnih prostorskih in ureditvenih pogojih za centralni naselji v Občini Poljčane (Uradni list RS, št. 97/2008-v nadaljevanju Odlok o PUP) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica za območje Občine Poljčane. Območje Občine Poljčane, ki se ureja s predloženimi prostorsko ureditvenimi pogoji, obravnava ureditveni območji in centralni naselji Poljčane in Zg. Poljčane (4. člen Odloka o PUP). Novogradnje so dopustne na tistih zemljiščih, kjer tako namembnost dopuščajo planski dokumenti in to omogoča oblikovanost terena, velikost razpoložljive parcele in je poseg skladen z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura. Novogradnje se morajo objektom v morfološki enoti prilagoditi z gradbeno črto, smerjo slemena, gabariti in barvo fasad, kritino in drugimi gradbenimi materiali, arhitekturnimi detajli in stavbnimi odprtinami. Smeri slemena objektov morajo biti usklajene z obstoječo zasnovo oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka, praviloma vzporedno s smerjo plastnic. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možnost vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8 metrov. Manjši odmiki so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni požarnovarnostni ukrepi in dovoljuje vplivno območje (5. člen Odloka). Skladno s pogoji so na obravnavanih območjih dovoljene novogradnje, adaptacije, nadzidave, dozidave, komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah (7. člen Odloka). Tlorisna velikost prizidka praviloma ne sme presegati 50% tlorisne velikosti obstoječega objekta, hkrati pa mora biti razmerje med zazidano in prosto površino zemljišča najmanj 40:60. Za oblikovanje prizidka veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.

Upravni organ ugotavlja, da stoji stavba v coni AB, kjer je možna gradnja individualnih hiš in objektov za obrt. Za obstoječi objekt je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Predmetni projekt obravnava neskladno gradnjo prizidka v kletni etaži tlorisnih dimenzij 5,00 x 9,24 metra in legalizacijo nadzidave skupne tlorisne dimenzije 7,30 x 5,00 m + 2,04 x 5,00 metra, etažnost legalizacije nadzidave je P, kar je v skladu z dopustnimi gradnjami. Upravni organ je pridobil tudi odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, Inšpekcijske pisarne Slovenska Bistrica, št. 06122-836/2010/13 z dne 21. 2. 2011, pravnomočno 15. 3. 2011, iz obrazložitve katere izhaja, da je gradbena inšpektorica ugotovila, da sta investitorja A.A. in B.B. pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše na parc. št. 175/2 k.o. … in zgradila stanovanjsko hišo v obliki črke L, maksimalnih tlorisnih dimenzij 14,20 x 12,83 metra, etažnosti K + P skladno s pogoji zazidalne situacije, ki jo je izdelala Geodetska uprava Slovenska Bistrica. Na podlagi odločbe Geodetske uprave Slovenska Bistrica z dne 7. 7. 2010 sta v postopku evidentiranja parcelacije ukinjeni parceli št. 175/2 in 286 k.o. …, določena pa je nova parcela št. 175/9 k.o. …, ki je v lasti investitorke. Upravni organ ugotavlja, da se s samo legalizacijo neskladne gradnje odmik objekta od parcelne meje ne spreminja, saj gre za nadaljevanje pozidave obstoječega stanovanjskega objekta. Prav tako je zagotovljeno vzdrževanje objekta in njegova požarna varnost, kot to izhaja iz predložene projektne dokumentacije. Razmerje med zazidano in prosto površino zemljišča ne presega razmerja 40:60, zazidana površina znaša 207 m2, gradbena parcela pa 845 m2, tako, da znaša razmerje 24,5:75,5. Tlorisna velikost nadzidave ne presega 50 % obstoječega objekta. Oblikovanje objekta upošteva danosti parcele in vsebinske zahteve investitorja. Podrejena je funkciji in izraža konstruktivno logiko zasnove. Streha legalizacije nadzidave je enaka kot na obstoječem objektu naklona 23%. Osnovni objekt je umeščen v prostor skladno z gradbenim dovoljenjem, prizidek v kletni etaži pa je investitor umestil na zahodno stran osnovnega objekta. Kasneje je nelegalno nadzidal prizidek v kletni etaži. Predvidena lega objekta ne moti sosednje posesti ter zagotavlja vzdrževanje in uporabo objekta. Dostop in dovoz je obstoječ in poteka iz javne poti št. 1211 k.o. …. Potrebna parkirna prostora sta zagotovljena na predmetnem zemljišču. Upravni organ ugotavlja, da se pripombe ge. E.E. nanašajo na leto 1974. Zakoličenje objekta je kot soseda spremljala in bi svoje pravice iz tega naslova morala uveljavljati v času zakoličbe objekta. Prav tako v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ ne preverja mejnikov. To spada v pristojnost geodetske službe. Nadalje upravni organ ugotavlja, da živa meja iz cipres ni predmet izdaje gradbenega dovoljenja in zato tudi ni mogoče upoštevati pripomb, da živa meja dela senco na posestvo tožeče stranke. Za senco nadzidave in dozidave pa tožeča stranka ni predložila nobenih zakonsko predpisanih dokazov, čeprav je bila v vabilu na ustno obravnavo na to opozorjena. Upravni organ tudi ugotavlja, da je iz geodetskega posnetka razvidno, da nelegalna gradnja prizidka ne senči sosednjega objekta na parceli št. 175/1 k.o. …, saj je sleme osnovnega stanovanjskega objekta višje od nelegalno grajenega prizidka na severni strani osnovnega objekta. Pripomb, ki se nanašajo na dostop Telekoma, pa upravni organ ne more upoštevati, saj tožeča stranka ni predložila pooblastila, da zastopa Telekom.

Upravni organ je tako ugotovil, da je PGD izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je izpolnjevala predpisane pogoje za projektanta, ter da je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta, da k predvideni legalizaciji niso bila pridobljena soglasja, da je PGD izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji in vsebuje vse predpisane sestavine, da so dajatve in prispevki določeni z zakonom plačani, da ima investitor pravico graditi in da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, ki vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste ter na osnovi tega zaključil, da so izpolnjene vse zahteve, ki jih določa ZGO-1 ter izdal predmetno gradbeno dovoljenje.

Zoper to gradbeno dovoljenje sta se pritožili tožnici, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je z odločbo št. 35108-87/2012-9-00641116 z dne 28. 2. 2013 njuno pritožbo zavrnilo. Tudi drugostopni organ ugotavlja, da so podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih določa 66. člen ZGO-1. Osnovni objekt je zgrajen legalno v skladu z gradbenim dovoljenjem. Predmetna gradnja je v skladu z 11. členom Odloka o PUP. Razen tega drugostopni organ tožeči stranki pojasnjuje, da je soglasje soseda k posegom v prostor potrebno pridobiti le v primeru, če ga prostorski akt izrecno predpisuje, sicer pa ne. V konkretnem primeru morajo biti v skladu s tretjim odstavkom 5. člena PUP novi objekti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji. Po določbi četrtega odstavka 5. člena Odloka o PUP, pa morajo biti odmiki med sosednjimi objekti najmanj 8 metrov, manjši pa so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni požarnovarnostni ukrepi in to dovoljuje vplivno območje. Predmetna prizidava tem pogojem ustreza, saj je odmik od najbližje sosednje meje parc. št. 175/1 k.o. … 1,69 metra, kar zadošča za vzdrževanje objekta, odmik prizidave pa je od stanovanjske hiše tožnic tudi povsod odmaknjen več kot 8 metrov.

V skladu s tehnično smernico TSG-1-001-2010 mora imeti zaradi odmika med 1 in 5 metrov od sosednjega zemljišča zunanja zahodna stena prizidka na meji s parc. št. 175/1 k.o. …, požarno varnost najmanj (R)EW 60, strešna kritina stavbe pa mora biti najmanj razreda BROOF (t1) po standardu SIST EN 13501-5. V zvezi s pritožbeno pripombo, da objekt ne izkazuje stanja, kot izhaja iz projekta, pritožbeni organ pojasnjuje, da je potrebno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja preveriti skladnost projekta s prostorskim aktom, morebitno neskladnost z dejanskim stanjem v naravi pa ugotavlja gradbena inšpekcija. Osnovni objekt pa je bil že pred obravnavano dozidavo razgibane višine, oblike in volumna, zato dozidava zgolj sledi že vzpostavljenim značilnostim oziroma ne ruši arhitekturnih značilnosti obstoječega objekta, pač pa ga zgolj dopolnjuje. Senco na objektu pritožnic v določenih urah dneva pa povzroča osnovni objekt investitorke in ne sporni prizidek. Iz fotografij, ki sta jih priložili tožnici pa je še razvidno, da se vzporedno od predmetne prizidave na fasadi stanovanjske hiše ne nahaja nobeno okno, ta so locirana na jugovzhodnem delu fasade, kar že fizično onemogoča povzročanje sence v bivalnih prostorih tožnic zaradi sporne prizidave. Zakrivanje pogleda ne šteje med kriterije po PUP, ki bi jih bilo potrebno upoštevati ob izdaji gradbenega dovoljenja. Razen tega se tožnicama pojasnjuje še, da predmetni prizidek glede odmika od njunega zemljišča zgolj sledi liniji obstoječega skoraj 40 let starega objekta, zato ni logična navedba glede ureditve parcelnih meja, ki pa jih imenovani seveda lahko zahtevata pri pristojnem organu.

Tožeča stranka se v vloženi tožbi s takšno odločitvijo ne strinja, Zatrjuje, da dejansko stanje na terenu ni skladno s stanjem, ki izhaja iz dokumentacije, ki jo je investitorka priložila svojemu zahtevku za legalizacijo. Po razveljavitvi predhodnih odločb se stanje na terenu ni popolnoma nič spremenilo, se je pa pred vložitvijo tretje zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja prilagodila dokumentacija A.A. Ne strinja se z ugotovitvijo, da lega objekta ne moti sosednje posesti ter zagotavlja vzdrževanje in uporabo objekta. Navaja, da so takšne navedbe zgolj pavšalne in neskladne z dejanskim stanjem. Tožnici svoje nepremičnine ne moreta vzdrževati in svojega objekta nemoteno uporabljati, pomembne pa so tudi navedbe tožnice, da ima Telekom težave z dostopom do njune nepremičnine. Ne strinjata se tudi z ugotovitvijo, da nelegalna gradnja prizidka ne senči objekta tožnic. Vztrajata pri tem, da njuno nepremičnino senči tudi prizidek in ne le osnovni objekt in sta iz tega razloga želeli, da upravni organ opravi ogled, ta pa njunih predlogov ni upošteval. Navedeno je razvidno iz predloženih fotografij. Prav tako se ne strinjata z ugotovitvijo, da za sporno legalizacijo prizidka ni potrebno soglasje lastnikov sosednje parcele, pri tem pa se sklicujeta na 20. člen PUP, ki po njuni trditvi določa, da se brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča sme izdelati lokacijska dokumentacija, kolikor odmik objekta od sosednjega zemljišča znaša vsaj 4 metre. Ker je v konkretnem primeru ta manjša, to pomeni, da bi si bil investitor dolžan pridobiti soglasje soseda. Ker prvostopni organ, čeprav je formalno pozval tožnici, da predložita dokaze za svoje trditve, ni upošteval predloženih fotografij in jih sprejel kot dokaz v postopku, je bila v upravnem postopku zagrešena bistvena kršitev po 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s 3. točko 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj na ta način tožnicama ni bila dana možnost, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. Dejansko stanje je tako upravni organ ugotovil zmotno in nepopolno, posledično pa je zmotno uporabil tudi materialno pravo in sicer 20. člen PUP. Tožnici predlagata, da sodišče njuni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, zahtevata pa tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Odgovor na tožbo je vložila tudi A.A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V svojem odgovoru se zavzema za zavrnitev tožbe, saj meni, da je izdano gradbeno dovoljenje pravilno. Meni, da je za požarno varnost ustrezno poskrbljeno, saj je prizidek v isti liniji kot legalen objekt in zato nič bližje meji. Tožnici imata telefonski priključek vrsto let in zato ne ve, kako na to vpliva prizidek. Ne strinja se s trditvami tožeče stranke glede senčenja in pojasnjuje, da je plesen tudi na njenem objektu, a zato ni kriva sosedova hiša, ampak dotrajanost. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Tudi sodišče se strinja z ugotovitvami obeh upravnih organov, da so v predmetni zadevi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja podani. Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja predpisuje 66. člen ZGO-1, oba organa pa sta pravilno ugotovila, da je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da ga je izdelala oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektanta, da so pridobljena vsa potrebna soglasja, da ima projekt vse z zakonom predpisane sestavine, da je investitor predložil dokazilo, da so plačane vse dajatve in prispevki ter da ima investitor pravico graditi. Izvedbeni prostorski akt v tej zadevi je Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralni naselji v Občini Poljčane (Uradni list RS, št. 97/2008), ki v 5. členu na predmetnem območju dopušča posege, kot je obravnavani. Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji. Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8 metrov. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni ustrezni požarno varnostni ukrepi in dovoljuje vplivno območje. Tudi po presoji sodišča so bila navedena določila pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno upoštevana in zato ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo.

Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. Kot je tožnici pojasnil že drugostopni organ se v predmetni zadevi presoja skladnost predloženega objekta s pogoji za gradnjo, ki jih določa Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralni naselji v Občini Poljčane, tudi po presoji sodišča pa sta upravna organa pravilno ugotovila, da so ti pogoji izpolnjeni. Nerelevantne so zato tožbene navedbe, ki se nanašajo na prej vložene zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, za odločitev v predmetni zadevi je relevantna zahteva, o kateri se odloča v tem postopku. Glede na to, da so predpisani pogoji za gradnjo izpolnjeni na odločitev tudi ne morejo vplivati pavšalne navedbe o tem, da tožnici svoje nepremičnine ne moreta nemoteno vzdrževati in uporabljati in navedbe v zvezi s senčenjem zgradbe tožnic, ki je tožnici nista podprli z nobeno pravno podlago. Pravilno je tudi stališče upravnih organov, da tožnici v tem postopku ne moreta zastopati interesov Telekoma.

Sodišče se tudi ne strinja s trditvijo tožeče stranke, da bi morala investitorka za predmetno gradnjo pridobiti soglasje soseda, saj zgoraj citirani Odlok o PUP tega ne določa, prav tako o tem ne govori 20. člen PUP, na katerega se sklicuje tožeča stranka. Določilo 20. člena zgoraj navedenega Odloka o PUP se nanaša na vodno oskrbo, zato so tovrstne navedbe tožeče stranke neutemeljene.

Izpodbijani upravni akt je tako tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).