Jedro

Dejanska oblast nad stvarjo (posest) se izvaja tudi takrat, ko posestnik v določenem prostoru ne opravlja dejavnosti zaradi katere je dobil prostor v uporabo. Za zaščito zadošča, da prostora ni izpraznil in da ima torej v njem vse svoje stvari.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v drugem odstavku izreka glede odločitve, da sta toženca dolžna na police namestiti 4 tone komposta primernega za gojenje šampinjonov tako spremeni, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, toda izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik terjal ugotovitev, da sta ga toženca motila v njegovi zadnji mirni in dejanski posesti prostora na zapadni strani gospodarskega poslopja na K s tem, da sta neugotovljenega dne pred 7.3.1994 v ta prostor vlomila, v njem popolnoma uničila vso elektro in vodno instalacijo, odmontirala in uničila klima napravo, odnesla 8 polic, vsaka v izmeri 5 m x 1,5 m, odnesla kompost in s tem tožniku popolnoma onemogočila gojiti šampinjone, kar je opravljal vse od avgusta 1992 dalje. Tožencema je naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja, kar pomeni, da sta v tem postopku dolžna obnoviti klima napravo z ventilatorjem tako, kot je to navedeno v izreku izpodbijanega sklepa, obnoviti električno napeljavo, obnoviti na zapadni strani prostora zgrajeni vodni jašek ter namestiti plastično cev z regulacijsko razpršilko za zalivanje po celem prostoru in na police namestiti 4 tone komposta, primernega za gojenje šampinjonov. Sodišče je ugodilo tudi prepovednemu delu tožbenega zahtevka in njegovemu stroškovnemu delu. Kar pa je tožeča stranka zahtevala več je zavrnilo, zavrglo pa je tožbo, ki je bila vložena dne 10.11.1997, ki naj bi precizirala tožbeni zahtevek glede obnove in na novo postavitve ograje, glede namestitve 120 vrečk pokrivk in glede položitve salonitnih plošč na leseni pod. Zaradi umika predloga za izdajo začasne odredbe je sklep o začasni odredbi razveljavilo.

Zoper ta sklep in sicer zoper njegov ugodilni del se iz vseh treh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in zavrnitev tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ter dodelitev zadeve drugemu sodniku. Navaja, da je sodišče v ponovljenem postopku ponovno pretežno ugodilo tožbenemu zahtevku, vendar je ob tem postopku zaslišalo le tožnika in drugo toženko, ne pa tudi vseh predlaganih prič, čeprav je tožena stranka vztrajala pri njihovem ponovnem zaslišanju. O tem predlogu se tudi ni opredelilo. Zaslišanje prič pa je bilo utemeljeno, saj so bile priče očividci dogajanja v gojišču šampinjonov in bi se moralo sodišče seznaniti s stanjem v gojišču gob z neposrednim zaslišanjem očividcev. Ker sodišče prič ni neposredno zaslišalo je kršilo načelo neposrednega izvajanja dokazov in zato tudi napačno ugotovilo dejansko stanje. Svojo odločitev je oprlo le na izpoved tožnika in tako obstaja očitna razlika med ugotovljenim dejanskim stanjem in med stanjem, kot so ga realno opisale priče v sojenju pred drugim sodnikom. Tako neskladje pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Nadalje pritožba zaključuje, da bi ob pravilni ocenitvi izpovedi prič sodišče lahko ugotovilo, da tožnik ni imel namena nadaljevati z gojenjem gob in da, če bi imel tak namen, stanje v gojišču gob ne bi bilo tako kakršno je bilo. Opozarja tudi na to, da se je tožnik udeležil gladovne stavke od 29.3. do 30.4., kar seveda kaže na to, da ni imel namena gojiti gob. Ker ni imel namena gojiti gob je opustil posest tega dela gospodarskega poslopja in zato sodišče tožniku ne bi smelo nuditi posestnega varstva. Sodišče pa je tudi nekritično zapisalo, da naj bi tožnika vlomila v gospodarsko poslopje in uničila elektriko in tako naprej. Toženca nista vlomila v noben prostor, saj ta sploh ni bil zaklenjen. Tudi ugotovitev, da sta toženca popolnoma uničila električno in vodno inštalacijo, ne zdrži nobene kritike, saj gre za stvari, ki so last prvotoženca in ni razumljivo, da bi uničeval inštalacije in škodoval sam sebi. Tudi odločitev o restitucijskem delu tožbenega zahtevka je vprašljiva, kajti s tem, ko je sodišče odločilo, da morata toženca tožniku dopustiti in omogočiti nadaljnjo uporabo zapadnega dela gospodarskega poslopja, je prekoračilo tožbeni zahtevek, kot tudi smisel posestnega varstva. Omogočanje nadaljnje uporabe prostora pomeni, da bi imel tožnik pravni naslov za nadaljnjo uporabo in nekakšen s strani sodišča vsiljeni najem. Sodišče prve stopnje pa je zavrglo tožnikov precizirani zahtevek z dne 10.11.1997, dejansko pa mu je deloma ugodilo. V tem delu zahtevka je tožnik zahteval nadaljnjo uporabo zahodnega dela gospodarskega poslopja in tudi nadomestitev 4 ton komposta, primernega za gojenje šampinjonov, čeprav je v tožbi z dne 22.3.1994 zahteval le vrnitev komposta. Sodišče je torej tožbenemu zahtevku iz leta 1994 deloma ugodilo, deloma pa zahtevku, katerega je zavrglo. Zavrženemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi niti deloma, niti v celoti.

Pritožba je delno utemeljena.

Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ni ponovno zaslišalo prič, katere je tožena stranka predlagala in katere sedaj ponovno omenja v pritožbi. Po določbi 3. odstavka 315. člena ZPP se mora, če se opravi narok pred spremenjenim senatom, začeti glavna obravnava znova; vendar pa sme senat potem, ko so se stranke o tem izjavile odločiti, da se priče ne zaslišijo znova, temveč, da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da je dne 14.9.1998, na glavni obravnavi predlagala in vztrajala pri ponovnem zaslišanju vseh prič in da je tudi v pripravljalni vlogi z dne 14.12.1997 na tem vztrajala. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da temu ni tako. V pripravljalni vlogi z dne 14.12.1997 je tožena stranka navajala, da smatra, da je potrebno zaslišati priče Č. D., F. O., K. J., Č. J. ter V. E., na naroku za glavno obravnavo dne 14.9.1998 pa je le pojasnila, kaj bi priče vedele povedati. Nobenega vztrajanja na ponovnem zaslišanju prič ni bilo s tem, da je v pripravljalnem spisu tožena stranka navajala, da smatra, da bi bilo treba zaslišati priče, ni pa zahtevala ponovnega zaslišanja, pač pa je prepuščala sodišču odločitev o tem, ali je njeno mnenje o zaslišanju prič pravilno, ali ne. Sicer pa če bi že šlo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi šlo kvečjemu za relativno bistveno kršitev določb ZPP iz 1. odstavka 343. člena, ki pa je upoštevna le v primeru, če je ta kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe oziroma v našem primeru sklepa. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi opustitve ponovnega zaslišanja že zaslišanih prič ni prišlo do nezakonitosti in nepravilnosti sklepa.

Tudi ni mogoče slediti nadaljnjim pritožbenim izvajanjem, ki se pretežno ukvarjajo z vprašanjem, ali je imel tožnik namen gojiti gobe ali ne. Na to vprašanje je pritožbeno sodišče že odgovorilo v sklepu opr. št. I Cp 928/97 z dne 6.8.1997, ko je zavzelo stališče, da za motenje posesti v tem primeru ni nič pomembno, ali bi tožnik še naprej gojil šampinjone ali ne, pomembno je le, da je imel dejansko oblast nad stvarjo in to dejansko oblast sta mu toženca motila.

Pritožba graja tudi ugotovitev, da sta toženca vlomila v prostor, kar pa ni res. Prostor sploh ni bli zaklenjen, instalacije pa nista uničevala. K tem navedbam pritožbeno sodišče le dodaja, da je ugotovitveni del motenjskega sklepa pravzaprav nepotreben, ker je motenjski sklep dajatveni sklep. Tako ni niti pomembno, ali sta toženca v ta prostor vlomila, ali pa na kak drug način prišla vanj in tudi ni pomembno, ali sta električno in vodovodno napeljavo uničila, ali le odmontirala. V vsakem pirmeru sta dolžna vzpostaviti prejšnje stanje, tako kot je to rečeno v dajatvenem delu izpodbijanega sklepa.

Očitek, da daje sodišče tožniku pravni naslov za nadaljnjo uporabo s tem, ko tožencema nalaga, da dopustita in omogočita tožniku nadaljnjo uporabo gospodarskega poslopja, je neutemeljen. Če bosta toženca hotela, da bo tožnik nadaljnjo uporabo opustil, mu bosta morala to odpovedati, dokler pa tega ne storita, pa pomeni omogočanje nadaljnje uporabe prostora tožniku le vzpostavitev prejšnjega stanja, saj ni dvoma, da je tožnik prostor v posesti imel in ga je lahko uporabljal, sedaj pa ga ne more več.

Glede zavrženja tožnikovega preciziranega tožbenega zahtevka z dne 10.11.1997 pa je sodišče prve stopnje povsem jasno zapisalo, da se zavrže tožba glede obnove ali na novo postavitve ograje za police iz železnih L profilov v višini 2 m, namestitve 120 vreč pokrivk in položitve salonitnih plošč. V ostalem delu pa tožbe ni zavrglo.

Prav pa je dati pritožbi, da namestitev 4 tone komposta na police ne pomeni vzpostavitve prejšnjega stanja. Glede komposta je bil tožbeni zahtevek postavljen v tožbi in sicer, da sta toženca dolžna na vse police vrniti kompost. S pripravljanim spisom, vloženim dne 14.11.1997 pa je tožnik zahteval namestitev 4 ton komposta, primernega za gojenje šampinjonov, kar je povsem nekaj drugega kot pa vzpostavitev prejšnjega stanja. Tak tožbeni zahtevek, ki ne predstavlja vzpostavitve prejšnjega stanja, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in zavrnilo tožbeni zahtevek za namestitev 4 ton komposta.

Čeprav je tožeča stranka s pritožbo delno uspela, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ta njen uspeh glede na celoten tožbeni zahtevek minimalen. Zato je odločilo, da tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.