Jedro

Z inšpekcijskimi ukrepi se sicer res odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, vendar pa lahko inšpektorjeva odločitev posredno predstavlja tudi korist ali spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo tudi osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke (49. člen ZUP/86).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 1.8.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota L. z dne 19.6.2000, s katerim je odločil, da se pritožba tožnika zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota L. z dne 20.1.2000, zavrže, ker jo je vložila neupravičena oseba.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da se inšpekcijski postopek, ki ga urbanistični inšpektor vodi na podlagi določb 71. do 78. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97 v nadaljevanju: ZUN), začne in nadaljuje po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa. Stranka v takem postopku je samo investitor oziroma če le-tega ni mogoče odkriti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča, kar je določeno v 1. odstavku 73. člena ZUN. V obravnavanem primeru je investitor obravnavanega posega v prostor znan. Odločba urbanističnega inšpektorja z dne 20.1.2000, s katero je bila v celoti odpravljena odločba z dne 22.12.1999, ki je investitorki nalagala odstranitev spornega posega v prostor, se nanaša na inšpekcijski ukrep in ne posega v gradbeno dovoljenje z dne 23.2.1988. Neposredni mejaši in solastniki parcele, na kateri naj bi prišlo do gradnje, kot stranke sodelujejo v postopku izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Pravic, ki bi tožniku šle kot solastniku in mejašu ne more uveljavljati v inšpekcijskem postopku, ki se je vodil zaradi iste gradnje. Tožnik bo moral zatrjevane pravice uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi zoper gradbeno dovoljenje.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Posebej navaja, da po določbi 76.a člena ZUN v primeru, ko investitor nedovoljenega posega ni znan oziroma ga ni mogoče ugotoviti, obveznosti plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora zadenejo lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Ta določba pa ne omejuje pravic morebitnih tretjih oseb, da te zaradi varstva svojih pravic in interesov nastopajo v inšpekcijskem postopku. Tožnik ima zaradi varovanja svojih interesov pravni status stranke po določbah 43. in 44. člena ZUP. Z odločbo inšpektorja z 22.12.1999, ki je investitorki nalagala odstranitev spornega posega v prostor in prepovedala dejanja v smislu 1. odstavka 76c. člena ZUN, so bile varovane tudi pravice tožnika kot stranke. Tožniku je bila na njegovo zahtevo vročena odločba. Z izpodbijano odločbo pa je bila nezakonita gradnja investitorke dejansko legalizirana, kar je v škodo tožniku in njegovemu premoženju. Tožnik svojih pravic ne more uveljavljati v drugih postopkih, saj zaradi pretečenih rokov dejansko ni možnosti niti za izredno pravno sredstvo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na napačnem stališču, da ima v inšpekcijskem postopku lahko položaj stranke le investitor, ki je kršil predpise in zoper katerega je inšpektor odredil določene ukrepe. Z inšpekcijskimi ukrepi se sicer res odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, vendar pa lahko inšpektorjeva odločitev posredno predstavlja tudi korist ali spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo tudi osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke (49. člen ZUP/86).

V obravnavani zadevi tožnik navaja, da mu kot zatrjevanemu solastniku zemljišča, na katerem je izvršen poseg v prostor, in hkrati lastniku sosednjega zemljišča, ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Ker upravni organ v obravnavanem primeru ni obravnaval tožnikovih navedb in ni presodil ali njegova odločitev lahko prizadene pravne koristi tožnika, je bistveno kršil določbe 49. člena ZUP/86, kar je moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Ker v postopku za izdajo omenjenih pravnih aktov niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS), sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožnikove tožbe. Zato je z izdajo izpodbijane sodbe tudi samo bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (2. odstavek 72. člena ZUS).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče obravnavati tožnikove navedbe in presoditi, ali so bile z odločitvami organa prve stopnje ter tožene stranke, v tem primeru prizadete njegove pravne koristi in v skladu s tem odločiti, ali mu gre položaj stranke v postopku.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, je na podlagi 74. člena ZUS razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, in mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek.