Jedro

Pritožbeni preizkus sodbe na podlagi pripoznave je omejen na pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka oziroma napak volje pri podaji izjave o pripoznavi. Ne preizkuša se pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in pravilnost materialnopravne odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 1.162.944,00 SIT z ustreznimi obrestmi in ji povrniti pravdne stroške. Tako je razsodilo zato, ker je toženec na glavni obravnavi dne 19.11.1998 v celoti pripoznal tožbeni zahtevek.

Proti sodbi se pritožuje toženec, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in pa razlog, da je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek nad zneskom 819.672,00 SIT z obrestmi v celoti stroškovno zavrne. Navaja, da zavarovalni pogoji določajo limit regresnega zahtevka in sicer je regresni zahtevek limitiran z zneskom, ki ga predstavlja 12 povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov glede na zadnjo uradno poročilo pristojnega organa v RS. Ko je tožeča stranka izplačala odškodnino oškodovancu je pridobila pravico do regresa, upoštevajoč statistične podatke za leto 1995 le do zneska 819.672,00 SIT.

Toženec, ki je prava nevešča oseba je bil zaveden v zmoto o svoji plačilni obveznosti, saj ni vedel, da je višina regresa limitirana in tudi ni poznal podatkov o višini limita. Zato je podal pripoznavo v zmoti. In sicer naj bi bila podana bistvena kršitev določb ZPP, ker tožeča stranka v spis ni priložila nobenega podatka o dejanski višini regresnega limita in tako iz dejstev, navedenih v tožbi in dokazov, ki jih je tožeča stranka ponudila, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in sodbe ni mogoče preizkusiti.

Pritožba ni utemeljena.

Kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot jo zatrjuje pritožba ali kakšne take, ki jo je dolžno pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ne najde. Ali je tožeča stranka predložila v spis vse potrebne dokaze ali ne, v zvezi z izdajo sodbe na podlagi pripoznave ni pomembno in v pritožbi zatrjevana nepredložitev podatkov o dejanski višini regresnega limita ne predstavlja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pri čemer sodba na podlagi pripoznave v svojih razlogih ni dolžna navajati niti dejanske, niti pravne podlage svoje odločitve. Zato so prvostopni razlogi takšni, da omogočajo preizkus sodbe na podlagi pripoznave.

Tudi toženčevo zatrjevanje, da je izjavo o pripoznavi podal v zmoti, ker ni poznal pravnih predpisov in pa podatkov o višini regresnega limita, ni upoštevno. Če bi toženec pozorno prebral tožbo (II. tožbe) in modifikacijo tožbe (VI. modifikacije), bi tudi brez poznavanja usreznega prava lahko ugotovil, da je regresni zahtevek limitiran in na kakšen način. V tem času je imel toženec tudi prava veščo pooblaščeno odvetnico, s katero mu je sporazumno prenehalo pooblastilno razmerje šele neposredno pred glavno obravnavo, na kateri je pripoznal tožbeni zahtevek. Za takšno zmoto še posebej pa nezakrivljeno zmoto pri podaji izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka torej ni najti nikakršne podlage v podatkih spisa. Sodbo na podlagi pripoznave pa je glede na določbo 3. odst. 353. čl. ZPP mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti pod vplivom prisile ali zvijače, ne pa tudi zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma napančne uporabe materialnega prava, kar vse smiselno uveljavlja v svoji pritožbi toženec. Glede na navedeno, je zato pritožbeno sodišče na podlagi 368. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.