Jedro

O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo o ugovoru.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika kot neutemeljen in odmerilo nadaljnje stroške upnika v znesku 10.698,00 SIT.

Zoper tak sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je zmotno tolmačenje sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor, kolikor se nanaša na predmete izvršbe, preuranjen. Če bi bilo res tako, bi moralo sodišče ugovor zavreči in ne zavrniti. Tudi to bi bilo napačno, saj predmeta ni mogoče niti zarubiti, če je izvzet iz izvršbe.

Pritožba je utemeljena.

Dolžnik je ugovarjal zoper sklep o izvršbi, ker da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na stvareh, ki so izvzete iz izvršbe (7. točka 50. člena Zakona o izvršilnem postopku - ZIP, Ur. l. SFRJ, št. 20/78 - 27/90), in sicer na mercedesu 300, reg. št. NM 154-208, za katerega dolžnik navaja, da je mrliški avto in ga potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Tak ugovor dolžnika je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen, svojo odločitev pa obrazložilo s tem, da je ugovor preuranjen, češ da bi ga dolžnik lahko uveljavljal, šele ko bi do rubeža tudi res prišlo. Sodišče prve stopnje je s tem bistveno kršilo določbe postopka v smislu 13. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 14. členom ZIP, saj je izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z njegovimi razlogi.

Sodišče prve stopnje je nadalje zmotno uporabilo določbo 7. točke 50. člena ZIP, saj se ugovorni razlog nedopustnosti izvršbe na stvareh, ki so izvzete iz izvršbe, nanaša že na fazo dovolitve in ne šele fazo oprave izvršbe. O takem ugovoru mora tako sodišče, če je izvršba predlagana in dovoljena na konkretne stvari, odločiti ne glede na to, ali je rubež že opravljen ali ne.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru dolžnika.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o utemeljenosti ugovora, potem ko bo ugotovilo, ali je sporni avto res izvzet iz izvršbe v skladu z določbo 80. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) ali ne.

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep o ugovoru in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, se na podlagi določbe 3. odstavka 166. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP odločitev o stroški postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridrži za končno odločitev o ugovoru.

V pritožbenem postopku je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92; medtem pa je določbe ZIP potrebno uporabiti v postopku zaradi ugovora, ker je bil sklep o izvršbi izdan pred uveljavitvijo ZIZ.