Jedro

ZPP v 158. členu določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožena stranka je izpolnila tožničin zahtevek takoj po vložitvi tožbe. S tako odločitvijo je tožnica soglašala, zato je tožbo takoj umaknila, in sicer še pred podajo odgovora na tožbo, kar pomeni, da s tem v zvezi toženi stranki tudi niso nastali nobeni stroški. Ker je tožena stranka med pravdo izpolnila zahtevek, ga je s tem smiselno pripoznala, zato mora tožnici plačati pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa v II. točki izreka (odločitev o stroških postopka) spremeni tako, da v tem delu v celoti glasi: „II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške postopka v višini 228,47 EUR v 15 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške pritožbe v znesku 142,79 EUR, v 15 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi umika tožbe postopek v tem individualnem delovnem sporu ustavi (I. točka izreka) in zavrnilo stroškovni del tožbenega zahtevka, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v 15 dneh po prejemu sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovni del (II. točka izreka) se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da II. točko izreka sklepa spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da napadeno II. točko izreka sklepa razveljavi in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožnica zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje zoper toženo stranko pri naslovnem sodišču vložila tožbo z dne 8. 12. 2015. Po vložitvi tožbe je izvedela, da je tožena stranka sama odpravila kršitev in izpolnila zahtevek iz 1. in 2. točke tožbenega zahtevka, zato je v tem delu umaknila tožbo, vztrajala pa je pri povrnitvi stroškov postopka, vendar je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrnilo z obrazložitvijo, da na podlagi 158. člena ZPP ni upravičena do povračila stroškov delovnega spora. S takšnim stališčem se tožnica ne strinja, saj meni, da ima na podlagi 158. člena ZPP pravico do povrnitve stroškov postopka s strani tožene stranke, prav v primeru, ko je umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Meni, da bi tožbenemu zahtevku v stroškovnem delu moralo biti v celoti ugodeno, toženi stranki pa naloženo, da je dolžna tožnici povrniti stroške predmetnega postopka. Poudarja, da je dne 8. 12. 2015 zoper toženo stranko zaradi njenih kršitev vložila tožbo, tožena stranka pa je dne 9. 12. 2015 kršitev odpravila in izpolnila tožbeni zahtevek, tožničin pooblaščenec pa je dne 11. 12. 2015 prejel tudi dopis ZZZS, ki je odpravljeno kršitev potrjeval, zato je istega dne tožnica podala umik tožbe, kar pomeni, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Dejstvo je, da je posledica vložitve tožbe nastanek sodnih stroškov, katere je glede na zakonodajo in sodno prakso v takšnem primeru dolžna poravnati tožena stranka. V takem primeru se namreč šteje, da je tožena stranka spor v celoti izgubila, zato ima tožnica glede na prvi odstavek 154. člena ZPP, pravico zahtevati povrnitev potrebnih pravdnih stroškov. Na vse navedeno je opozorila tožnica že v vlogi z dne 11. 12. 2015, s katero je umaknila tožbo, sodišče pa se do njenih navedb sploh ni opredelilo, prav tako pa glede stroškov postopka odločilo popolnoma neskladno z zakonom in sodno prakso. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa (odločitev o stroških postopka) sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka tožnice zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev glede stroškov postopka oprlo na 158. člen ZPP in zaključilo, da tožnica ni upravičena do povračila stroškov postopka, ker je umaknila tožbeni zahtevek.

6. ZPP v 158. členu določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se za povračilo stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe uporablja 158. člen ZPP. V sporni zadevi je tožena stranka izpolnila tožničin zahtevek takoj po vložitvi tožbe. S tako odločitvijo je tožnica soglašala, zato je tudi tožbo takoj umaknila, in sicer še predno je tožena stranka podala odgovor na tožbo, kar pomeni, da s tem v zvezi toženi stranki tudi niso nastali nobeni stroški. Ker je torej tožena stranka med pravdo izpolnila zahtevek, ga je s tem smiselno pripoznala, zato mora plačati pravdne stroške. Določbo je treba razumeti tako, da tožnici pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih je pravočasno uveljavljala. To pa je tožnica tudi storila.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka zavrnilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev prve stopnje v stroškovnem delu spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da tožnici povrne stroške postopka.

8. Pritožbeno sodišče je skladno z Zakonom o odvetništvu (ZOdv-D, Ur. l. RS, št. 97/2014) tožnici priznalo nagrado za tožbo v višini 300 točk (3. alineja 1. b točke tarifa št. 15), nagrado za vlogo v višini 100 točk (2. točka tar. št. 15), materialne stroške v višini 2 % in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) znaša skupno 228,47 EUR.

9. Ker so podani uveljavljeni pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo izpodbijani sklep v odločitvi o stroških postopka tako, kot izhaja iz izreka.

10. Ker je tožnica s pritožbo uspela, je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je tožnici priznalo glede na dosežen uspeh nagrado za pritožbo (4. točka tar. št. 15) v višini 250 točk, materialne stroške v višini 2 % in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) znaša v skupnem znesku 142,79 EUR.