Jedro

Ker je bila tožnikova pritožba zoper odločbo imenovanega zdravnika, da se mu bolniški stalež zaključi, prepozna, je ta odločba postala dokončna in pravnomočna, zato utemeljenosti zaključka bolniškega staleža v sodnem postopku ni mogoče presojati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 22. 12. 2011, št. ... z dne 27. 1. 2012 in št. ... z dne 21. 2. 2012 ter da se tožniku prizna bolniški stalež tudi v obdobju od 24. 12. 2011 do 23. 2. 2012. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo s postopkovnimi zadevami, ne pa z samo vsebino, kot je to zahteval, oziroma prosil na sodišču. Od sodišča tako pričakuje vsebinsko odločitev. Pripravljen je pridobiti tudi objektivno mnenje zdravnikov specialistov iz tujine. Že tri tedne ima spet oteženo odvajanje vode in je zgolj vprašanje časa, kdaj bo imel naslednji napad. K pritožbi je priložil tudi dodatne medicinske izvide (priloga A8 – A11).

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 2. 2012, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper sklep imenovanega zdravnika št. ... z dne 27. 1. 2012. Z navedenim sklepom je imenovani zdravnik tožnikovo pritožbo vloženo zoper odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 22. 12. 2011, kot prepozno vloženo zavrgel. Postopek v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, konkretno torej tudi ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo, je urejen v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) in pa v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ, Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami).

Iz dejstev ugotovljenih pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je imenovani zdravnik dne 22. 12. 2011 odločil, da je bil tožnik od 21. 12. 2011 do 23. 12. 2011 začasno nezmožen za delo (bolezen). Od 24. 12. 2011 dalje pa je zmožen za delo (priloga A/1 sodnega spisa). Navedena odločba je bila tožniku vročena dne 23. 12. 2011, kar je razvidno iz povratnice v dokumentaciji upravnega spisa, izhaja pa tudi iz navedb tožnika na glavni obravnavi. Zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 22. 12. 2011 je tožnik vložil pritožbo, ki je datirana z 20. 1. 2012, tožena stranka pa jo je prejela dne 24. 1. 2012 po elektronski pošti, kar je razvidno iz dohodnega žiga v dokumentaciji upravnega spisa.

POZZ v 239. členu določa, da če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z odločbo imenovanega zdravnika, se lahko zoper odločbo pritožita. Pritožba se vloži pri imenovanemu zdravniku, ki je izdal odločbo, v petih delovnih dneh od vročitve odločbe.

Glede na ugotovljena dejstva in sicer, da je bila odločba imenovanega zdravnika z dne 22. 12. 2011 tožniku vročena 23. 12. 2011 ter da je bila pritožba zoper navedeno odločbo vložena dne 24. 1. 2012, je tožnik nedvomno zamudil rok za vložitev pritožbe, kot je le-ta določen v prvem odstavku že citiranega 239. člena POZZ. Na navedeni rok je bil tožnik tudi pravilno poučen v pravnem pouku odločbe imenovanega zdravnika z dne 22. 12. 2011. S tem ko je bil zamujen rok za vložitev pritožbe je postala odločba imenovanega zdravnika z dne 22. 12. 2011 dokončna in pravnomočna, kar pomeni, da tožena stranka ni imela nobene pravne podlage, da bi vsebinsko presojala zadevo v smeri, kot se zavzema tožnik, torej da bi ugotavljala, ali je bil bolniški stalež utemeljen tudi za čas po 24. 12. 2011 dalje.

Sodišče prve stopnje je zato njegov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 27. 1. 2012 in 21. 2. 2012 utemeljeno zavrnilo. Ker za presojo sporne zadeve po vsebini niso obstajali predpisani pogoji, bi sicer moralo sodišče tožbo v delu, kjer tožnik uveljavlja priznanje bolniškega staleža za čas od 24. 12. 2011 do 23. 2. 2012 zavreči, ne pa zavrniti, kar pa za rešitev sporne zadeve ni odločilno. Na rešitev sporne zadeve tudi ne vplivajo izvidi oziroma medicinska dokumentacija, ki jo je k pritožbi priložil tožnik. Odločitev imenovanega zdravnika z dne 22. 12. 2011 je namreč postala dokončna in pravnomočna, kar pomeni, da za odločanje po vsebini, ni nobene pravne podlage.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.