Jedro

Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta. Pri ugotovitvah o vseh treh dejavnikih (in pri samem uravnoteženju) je prišlo v postopku pred sodiščem prve stopnje do nekaterih materialnopravnih in tudi procesnih napak.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v IV. in III. točki izreka delno spremeni tako, da je toženec od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dolžan plačevati 205,00 EUR mesečne preživnine (namesto 180,00 EUR); za čas od vložitve nasprotne tožbe do izdaje sodbe pa plačati mesečno še po 30,00 EUR (namesto 5,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov, navedenih v točki III.a izpodbijane sodbe; v nespremenjenem, a izpodbijanem zavrnilnem delu (IV. točka izreka) glede zahtevka po nasprotni tožbi na plačilo višje preživnine se sodba razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sedaj dveletnega sina pravdnih strank dodelilo v varstvo in vzgojo toženki (I.), določilo stike med dečkom in očetom (II.), v izpodbijanem delu pa je preživnino, ki jo mora tožnik plačevati za dečka, določilo na 180,00 EUR (III.b) in mu za čas sodnega postopka naložilo plačati še po 5,00 EUR mesečno (III.a) ter višji tožbeni zahtevek zavrnilo (IV.). Odločilo je še, da stranki krijeta vsaka svoje stroške tega postopka.

2. Zoper odločitev o zavrnitvi višjega zahtevka za plačilo preživnine se pravočasno iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Obsežno izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kakšni so dečkovi stroški. Izpostavlja, da je sodišče vse stroške, čeprav jih je ugotovilo do decimalke natančno, zaokrožilo navzdol. Opozarja, da so višji od ugotovljenih A. stroški prehrane doma, prevozni stroški, ki jih ima mati s prevozi v vrtec, stroški osebne higiene in nege, stroški zdravstvenih storitev, igrač, izletov in razvedrila ter počitnic.

Izpostavlja, da je sodišče ignoriralo stroške čistil in drugih gospodinjskih pripomočkov ter stroške rojstnodnevnih zabav prijateljev, sošolcev in sorodnikov otroka, ki jih je toženka ocenila na 30,00 EUR, saj so tudi meseci, ko se deček udeleži kar štirih rojstnodnevnih zabav mesečno.

Še posebej izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je mogoče kot stroške vrtca upoštevati le 40,00 EUR, saj ta nesporno sedaj stane 120,00 EUR mesečno zaradi upoštevanja premoženja toženkinega izvenzakonskega partnerja. Sodišče prve stopnje je brez vsake podlage navedlo, da bi lahko toženka in njen partner dosegla, da bi bila cena vrtca bistveno nižja, če bi centru za socialno delo pravočasno predložila potrdila o zadnjih treh plačanih preživninah, ki jih izvenzakonski partner toženke plačuje za svoja otroka iz prejšnjega razmerja. Poleg tega ne drži, da bi bila cena vrtca, če bi toženka predložila ta potrdila, še naprej 40,00 EUR mesečno.

V zvezi s temi ugotovitvami pritožnica še izpostavlja, da je sodišče prve stopnje brez vsakega razloga izdalo sklep, da se glavna obravnava začne znova, nato pa na lastno iniciativo ugotavljalo dejstva, katerih cilj je bil zniževanje preživnine, kar nedvomno ne more biti v interesu otroka. Tožena stranka predlaga, da sodišče opravi poizvedbe pri centru za socialno delo, pri katerih bo ugotovljeno, da je zatrjevani strošek vrtca v višini 120,00 EUR v celoti utemeljen. V zvezi s ceno vrtca pritožnica še izpostavlja, da je sodišče na ta račun preživnino znižalo dvakrat, prvič, ko ni upoštevalo dejanske cene vrtca, ampak takšno, kot jo je bilo treba plačevati prej, drugič pa tedaj, ko je obrazložilo, da naj toženka zato, ker je povzročila, da je cena vrtca višja, k A. preživljanju prispeva podoben znesek, kot ga je sodišče določilo tožniku.

Pritožnica še meni, da sodišče prve stopnje k dohodkom matere ne bi smelo prišteti otroškega dodatka, napačno pa je ravnalo tudi, ko je kot njen lastni dohodek oziroma premoženje upoštevalo prihodke njenega izvenzakonskega partnerja in se ukvarjalo z njegovim premoženjskim stanje. Ni prav, da je sodišče prve stopnje pri tožnikovih zmožnostih upoštevalo, da plačuje kredit. Izpodbijana sodba je pomanjkljiva, ker ni obrazloženo, kako je sodišče prve stopnje razporedilo preživninsko breme med pravdni stranki.

Toženka je rodila še drugega otroka in sedaj prejema le starševsko nadomestilo v neto mesečni višini 483,89 EUR, drugi toženec pa prejema po ugotovitvah sodišča okoli 789,00 EUR, po izračunu pritožnice pa 819,72 EUR. Poleg tega še vedno prejema plačilo za opravljene nadure v mesečni višini okoli 400,00 EUR. Tožnik torej zasluži bistveno bolje od toženke. Poleg tega ima toženka še preživninsko obveznost do hčerke B. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta (129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). Pri ugotovitvah o vseh treh dejavnikih (in pri samem uravnoteženju) je prišlo v postopku pred sodiščem prve stopnje do nekaterih materialnopravnih in tudi procesnih napak.

5. Večkrat je bilo že poudarjeno, da gre pri določanju višine preživninske obveznosti za vrednotni in ne matematični pristop. Vrhovno sodišče RS je v eni svojih zadnjih odločb(1) zapisalo: „Osrednji razlog, zaradi katerega določitev preživnine ne more biti matematično opravilo, je, da celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Sojenje sicer ne sme biti arbitrarno. Prav zato se sodišče na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori okvirno.“ O dečkovih potrebah:

6. Ugotovitve sodišča prve stopnje o A. stroških bivanja, prehrane doma, oblačil in obutve, prevozov dečka, stroškov, povezanih z osebno higieno, (kamor sodijo tudi stroški čistil), plenic, igrač, lekarne in oddiha sledijo zgoraj povzetim materialnopravnim izhodiščem in so pravilne. Kot rečeno, ocena otrokovih potreb ni matematično preverljiva računska operacija. Otrokove potrebe letno, mesečno, tedensko in celo dnevno variirajo tako po tipu kot po višini, drobnjakarski pristop k njihovemu ugotavljanju pa je materialnopravno zgrešen. S tem je odgovorjeno tudi na pritožbene trditve o zaokrožanju ugotovljenih stroškov navzdol. 7. Na pritožbene trditve s katerimi pritožnica izpodbija ugotovitve o zgoraj (v 6. točki obrazložitve) naštetih potrebah dveletnega A. pritožbeno sodišče še kratko odgovarja: Iz pritožbenih trditev izhaja, da pritožnica za dečka mesečno opravi približno 200 km prevozov z avtomobilom. Glede na povprečno porabo in ceno goriva znesek 30,00 EUR, ki ga je za prevoze priznalo sodišče prve stopnje, zatrjevane stroške kvečjemu presega, vsekakor pa je ustrezna ocena otrokovih tovrstnih potreb. Pritožbene trditve o tem, da mora deček zaradi zamašenega noska uporabljati fiziološko raztopino, ki stane 10,00 EUR in zadostuje za en teden, tudi ne morejo povzročiti dviga ugotovljenih potreb za zdravila in pripomočke. Deček zagotovo nima zamašenega noska vse leto, 15,00 EUR mesečno pa je ocena, ki za omenjene potrebe nedvomno zadošča. Tudi drugi stroški (od teh, ki jih je pritožbeno sodišče naštelo v 6. točki obrazložitve) so priznani ustrezno otrokovi starosti, njegovim individualnim potrebam, hkrati pa zmožnostim obeh staršev. Ni običajno, da se dveletni deček udeleži kar štirih rojstnodnevnih zabav mesečno. Če se jih, pa ni običajno, da podarja draga darila. Darila otrokom sorodnikov niso darila mladoletnega dečka, ampak kvečjemu vse družine. Premoženjsko stanje pravdnih strank (o njem več v nadaljevanju) pa ni takšno, da bi utemeljevalo stroške daril prijateljem in sorodnikom dveletnega dečka v višini 30,00 EUR mesečno.

8. Utemeljene pa so pritožbene trditve v zvezi s stroški vrtca. Sodišče prve stopnje je neizpodbijano ugotovilo, da so stroški vrtca sedaj 120,00 EUR, upoštevalo pa je nižje stroške - do junija 2016 so namreč znašali le 40,00 EUR mesečno. Na podlagi dopisa Centra za socialno delo X (list. št. 111 v spisu) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je cena vrtca sedaj višja, 1.) ker je center za socialno delo pri izračunu cene upošteval materinega izvenzakonskega partnerja kot družinskega člana in 2.) zato, ker toženka in njen izvenzakonski partner nista predložila potrdil o preživnini, ki jo za svoja otroka plačuje izvenzakonski partner. Nedvomno torej drži, kar izpostavlja pritožnica, da je cena vrtca višja tudi zato, ker ima toženka izvenzakonskega partnerja, ki ima dohodke, zaradi česar je premoženjsko stanje nove družine boljše. To pa je realnost, ki jo je treba sprejeti, zato vsaj za ta del zvišane cene vrtca ni mogoče zaključiti, da predstavlja nepotreben strošek in neupoštevanje tega dela zvišane cene vrtca (ki ga sodišče prve stopnje ni ugotovilo, čeprav je ugotovilo, da sta k podražitvi vrtca botrovala oba dejavnika) ni na mestu.

O zmožnostih staršev:

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pritožnica prejema 483,89 EUR starševskega nadomestila. Prejema še otroški dodatek za A. in hčer B. (125,78 EUR), od 1. 3. 2016 do 31. 5. 2016 je prejemala po 266,86 EUR mesečno socialne pomoči, 23. 2. 2016 pa še 400 EUR izredne socialne pomoči. Poleg skupnega sina pravdnih strank toženka (skupaj z izvenzakonskim partnerjem, ki zasluži okrog 800,00 EUR(2)) preživlja še hčer B. 10. Sodišče prve stopnje je navedlo, da tožnik prejema okoli 789,00 EUR plače in se pri tem sklicevalo na dopis delodajalca in izplačilne liste od oktobra 2015 do maja 2016 (priloge C 2 do C 10). Na prvi izplačilni listi (priloga C 2 je res navedena plača 789,38 EUR), a izračun pokaže, da je bila v tem času njegova povprečna plača okrog 800,00 EUR, prejel pa je še regres. Sodišče prve stopnje torej ni celovito presodilo vseh listin, ki jih je vpogledalo in je zato iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev ter se na ta pri svoji odločitvi oprlo. Višje sodišče je to napako saniralo in izpodbijano sodbo v tem delu delno spremenilo (3., 4. in 6. alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Pritožbene trditve, da ima tožnik tudi možnost dodatnega zaslužka oziroma da prejema izplačila na roke, so ostale nedokazane; glede na to, da je bilo med pravdnima strankama na naroku 22. 9. 2016 nesporno ugotovljeno, da poleg redne plače nima nobenih dohodkov, pa so tudi contra factum proprium.

O uravnoteženju pravnorelevantnih dejavnikov:

11. Utemeljene so dalje pritožbene trditve, da upoštevanje plače in kreditov, ki jih ima toženkin izvenzakonski partner, pri odmeri preživnine ni pravilno. Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka (129.a člen ZZZDR). Toženkin izvenzakonski partner ni dolžan namesto staršev preživljati skupnega otroka pravdnih strank.

12. Sodišče prve stopnje torej ni pravilno uravnotežilo pravnorelevantnih dejavnikov v vrednotnem trikotniku: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta, ko je odločilo, da naj starša krijeta potrebe dveletnega A. v enaki višini. Njune zmožnosti namreč niso enake. Glede na razmerje med prihodki tožnika in toženke (upoštevaje tudi to, da toženka preživlja še hčer B.(3), del potreb obeh otrok pa se pokrije z otroškim dodatkom(4)), mora tožnik, ki od skupnega zaslužka pravdnih strank zasluži približno 62 %, kriti približno 62 % dečkovih doslej ugotovljenih potreb (skupaj so te 330,00 EUR), torej 205,00 EUR. Na podlagi 3., 4., 5. in 6. alineje 358. člena ZPP je torej višje sodišče sodbo spremenilo tako, da mora tožnik plačevati 205,00 EUR mesečne preživnine, ustrezno pa zvišalo tudi preživnino, ki jo mora plačati za čas od maja do novembra 2016. 13. Ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da potrebni stroški A. vrtca niso višji od 40,00 EUR mesečno, pa je, kot je bilo obrazloženo, obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je sodišče druge stopnje v preostalem zavrnilnem delu sodbo razveljavilo in zadevo v tem delu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali in koliko je k ceni vrtca prispevalo to, da v postopku odmere pred centrom za socialno delno niso bila predložena potrdila o preživnini, ki jo toženkin izvenzakonski partner plačuje svojima otrokoma. Če bo ugotovilo, da je toženka imela možnost predložiti potrdila, pa tega ni storila, zaradi česar bi bili potrebni stroški vrtca res nižji od 120,00 EUR, bo to lahko ustrezno ovrednotilo. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku, bo sodišče prve stopnje odpravilo opisano kršitev in o razveljavljenem delu zahtevka ponovno odločilo.

14. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne dogovarja, saj za odločitev o pritožbi (ob zgoraj obrazloženem) niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): II Ips 264/2016 s 30. 1. 2017. Op. št. (2): Njegove zmožnosti so torej pomembne pri presoji, kakšna je toženkina obremenitev za preživljanje njune hčere B. Op. št. (3): Skupaj z dekličinim očetom, katerega preživninske zmožnosti so boljše od toženkinih.

Op. št. (4): Realnost je namreč takšna, da se bo otrok pravdnih strank delno preživljal tudi z otroškim dodatkom (prim. tudi odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 264/2016 s 30. 1. 2017), ki pa ga pritožbeno sodišče pri ugotavljanju potreb otroka in zmožnosti staršev (računsko) ni upoštevalo. Sledilo je stališču Vrhovnega sodišča, ki je v odločbi II Ips 186/2014 s 5. 9. 2014 obrazložilo: „... od uveljavitve ZZZDR do danes se je namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine.“ V razlogih je med drugim navedeno, da otroški dodatek ni več denarna pomoč otroku, ampak je ta prejemek namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok trenutno živi in se po razpadu družine odmeri na novo (14. točka obrazložitve). In še: „Zelo pomembno je, da se po sedanji ureditvi preživnina, ki je odmerjena glede na nove razmere, tudi upošteva pri odmeri novega otroškega dodatka (12. člen ZUPJS).“