9. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o, Ž. (prej Z.), ki jo zastopa B. B., odvetnik v V., na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 370/2002 z dne 6. 11. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Pg 38/2000 z dne 13. 11. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru št. Ig 99/02990 z dne 8. 9. 1999 v 1. in 3. točki izreka za glavnico v višini 3.076.917,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, za ostanek v višini 653.640 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zoper pritožnico (v gospodarskem sporu toženko) zavrnilo. S sklepom je ustavilo postopek za tisti del tožbenega zahtevka, ki ga je tožeča stranka umaknila. Višje sodišče je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da niti sodišče prve niti druge stopnje nista odgovorili na njene pravno pomembne navedbe o predloženih dokazih, svojih pravnih stališč pa nista argumentirali. Dodaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo, katere listine je vpogledalo in kaj je na njihovi podlagi ugotovilo, Višje sodišče je takemu ravnanju pritrdilo. Zato sta po mnenju pritožnice obe sodišči ravnali arbitrarno. Zatrjuje tudi, da obstaja nasprotje med ugotovitvami sodišča in vsebino zapisnika o izpovedbi tožeče stranke ter da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zato zmotno uporabilo materialno pravo. Zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave.

3.Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave med drugim izhaja pravica, da se stranka izjavi, ter obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, preuči njihovo dopustnost in pravno pomembnost ter se do njih, če so dopustne in pomembne, opredeli. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prišlo do zamude pri izpolnitvi pogodbe, za katero pa ni bila kriva tožeča stranka, navedbe o predloženih dokazih, v zvezi s katerimi pritožnica očita kršitev pravice iz 22. člena Ustave, ne morejo vplivati na odločitev sodišča. To je pritožnici pojasnilo že Višje sodišče, zato je očitek o kršitvi 22. člena Ustave neutemeljen. Pravilnosti ugotovitve sodišča, da tožeča stranka ni kriva za nastalo zamudo, pa Ustavno sodišče ne more presojati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ker z izpodbijanima sodnima odločbama očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić