Jedro

Za odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka zadošča že ugotovljeno neskladje med predvidenim obsegom del in dejansko izvedenimi deli, ki ga priznava tudi sama tožeča stranka. To pomeni, da ni odločilno pritožbeno zatrjevanje, kolikšen del ceste je rekonstruirala stranka in kolikšen ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna v petnajstih dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 808,80 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 26.681,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2010 dalje. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.256,40 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka tožeče stranke s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na podlagi Pogodbe št. C1536–099300249 o sofinanciranju projekta „C“. Zatrjevala je, da je bil zahtevek za plačilo pogodbeno dogovorjenega zneska s strani tožene stranke zavrnjen zaradi napačnega ravnanja delavca tožene stranke, v posledici česar je tožeči stranki nastala škoda v višini izgubljenega dohodka.

6. Tožena stranka je tožbenemu zahtevku nasprotovala s sklicevanjem na neskladje med opravljenimi deli in predvidenimi deli v predračunu in popisu del. 7. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljilo na neizkazanih predpostavkah odškodninske odgovornosti tožene stranke za zatrjevano škodo tožeči stranki. Hkrati pa je ugotovilo, da za zavrnitev zahtevka tožeče stranke s strani tožene stranke zadostuje že ugotovitev, da predvidena dela niso bila izvedena v celoti, kot so bila prijavljena toženi stranki, kar je samo po sebi zadosten razlog za zavrnitev zahtevka.

8. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta 16. 10. 2009 sklenili Pogodbo št. C1536–09S300249 o sofinanciranju projekta C. (priloga A 18). S pogodbo se je tožeča stranka zavezala izvesti projekt rekonstrukcije ceste v vrednosti 34.583,33 EUR brez davka na dodano vrednost, tožena stranka pa se je zavezala sofinancirati te aktivnosti v višini največ 26.681,00 EUR v letu 2009, pri čemer neizkoriščenih sredstev v posameznem letu ni mogoče koristiti v prihodnjih letih (3. točka pogodbe). Prav tako ni sporno, da je tožeča stranka toženi stranki z vlogo z dne 5. 11. 2009 vložila zahtevek za sofinanciranje projekta v višini 26.681,00 EUR (priloga A 14), kakor tudi, da je tožena stranka zahtevo za izplačilo sredstev zavrnila z vlogo z dne 3. 12. 2009 (priloga A 4).

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka izvedla dela v manjšem obsegu od prijavljenih v pogodbi. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na ugotovitve izvedenca, da je tožeča stranka izvedla rekonstrukcijo iz makadamske v asfaltno cesto zgolj v obsegu 57% dolžine trase.

10. Tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija neskladja med obsegom izvedenih del in obsegom predvidenih del po pogodbi o sofinanciranju rekonstrukcije ceste. V okviru izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja s strani prvostopenjskega sodišča tožeča stranka izpodbija zgolj obseg tega neskladja, saj je po pritožbenih navedbah obseg izvedenih del v višini 68% predvidenih del. Pritožnica ta del pritožbenih razlogov utemeljuje na napačnih ugotovitvah izvedenca glede izmer dejansko opravljenih del in ugotovljenih površin položenega asfalta. To naj bi bilo povezano z bistveno kršitvijo določb postopka, ker tožeči stranki ni bilo omogočeno sodelovanje na ogledu, ki ga je opravil sodni izvedenec.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tako uveljavljani pritožbeni razlogi neutemeljeni, saj je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo, da za odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka zadošča že ugotovljeno neskladje med predvidenim obsegom del in dejansko izvedenimi deli, ki ga priznava tudi sama tožeča stranka. To pomeni, da ni odločilno pritožbeno zatrjevanje, da je dejansko rekonstruirala 68% ceste, glede na predvidena dela v pogodbi med pravdnima strankama.

12. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi bila v izpodbijani sodbi podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, da naj bi se prvostopenjsko sodišče ne opredelilo do pogodbene podlage uveljavljanega tožbenega zahtevka. Res je sicer, da je prvostopenjsko sodišče bolj obširno v obrazložitvi sodbe pojasnilo razloge za neizkazano odškodninsko odgovornost tožene stranke. Vendarle je prvostopenjsko sodišče zelo jasno izrazilo stališče v drugem odstavku 8. točke obrazložitve sodbe, da že neskladje med obsegom izvedenih del in prijavljenimi deli, ki ga priznava tudi tožeča stranka, predstavlja zadosten razlog za zavrnitev zahtevka. Čeprav se prvostopenjsko sodišče pri tem ni sklicevalo na pogodbeno podlago uveljavljenega zahtevka, pa je samo po sebi razumljivo, da je sodišče pri tem preizkušalo obstoj pogodbene podlage, ki jo je tožeča stranka primarno uveljavljala s tožbenim zahtevkom.

13. S takšnim sklepanjem prvostopenjskega sodišča v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pogodba med pravdnima strankama (A 18) predstavlja obliko zagotavljanja namenskih sredstev tožene stranke občinam za sofinanciranje investicijskih projektov. Ker je tožeča stranka utemeljenost do pridobitve teh sredstev ob sklenitvi pogodbe utemeljila s projekti in popisom del, je jasno, da bi bila tožeča stranka upravičena do izplačila pogodbeno odobrenih sredstev le v primeru, da bi izkazala, da so bila izvedena dela skladno s predvidenimi deli ob sklenitvi pogodbe. Spreminjanje vsebine izvedenih del glede na predvidena dela zato ni mogoče obravnavati kot skladno s pogodbo, v kolikor zato ni bilo podanega izrecnega soglasja tožene stranke. Zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da je tožeča stranka izvedla pogodbeno dogovorjena dela, s katerim se je zavezala, to je rekonstrukcijo ceste, četudi je bila izvedba drugačna kot je bila predvidena ob podpisu pogodbe med pravdnima strankama.

14. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek nepravilne uporabe materialnega prava, češ da bi sodišče moralo tožbenemu zahtevku ugoditi vsaj delno do višine dejansko izvedene rekonstrukcije ceste, to je po navedbah pritožnice v višini 68%. Pri tem se neutemeljeno sklicuje na določbo 285. člena OZ, češ da ima tudi le delna rekonstrukcija ceste pomen za toženko, saj tudi v manjšem obsegu povečuje javno korist. Tožeča stranka bi bila v smislu pogodbe med pravdnima strankama (A 18) upravičena do delnega izplačila odobrenih sredstev le pod predpostavko, da bi skladno s četrto alinejo 4. člena pogodbe ob izstavitvi zahtevka za nakazilo sredstev tako utemeljeni znesek specificirala glede na obseg izvedenih del, ki so skladna s popisom del, ki so bila vključena v popis del in predračun kot podlago k sklenjeni pogodbi. Tožeča stranka je v svoj zahtevek očitno vključila tudi dela, ki niso bila predvidena v popisu del, zato ne more utemeljevati upravičenja do delne izpolnitve zgolj z upoštevanjem procenta dejansko izvedene površine rekonstrukcije predvidene trase ceste. Sicer pa tožeča stranka v postopku pred prvostopenjskim sodiščem relevantnih navedb glede obsega izvedenih del, ki so skladna s popisom del ob sklenitvi pogodbe niti ni podajala. Zato je tudi iz tega razloga neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da je upravičena do plačila vsaj dela pogodbeno odobrenega zneska.

15. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da tožena stranka od pogodbe nikoli ni odstopila, v posledici česar naj bi tožena stranka sprejela delno izpolnitev s strani tožeče stranke. Tudi, če tožena stranka ni uveljavljala upravičenja do razdrtja pogodbe, je upravičena odkloniti svojo izpolnitev, v kolikor zahteva tožeče stranke ni bila skladna s pogodbeno dogovorjenimi pogoji. Tožeča stranka se v tem smislu v pritožbi neutemeljeno sklicuje na stališče pritožbenega sodišča v sodbi I Cpg 905/2010, saj ne gre za primerljivo dejansko stanje, ki je bilo podlaga odločitvi pritožbenega sodišča v navedeni zadevi.

16. Iz že podanih razlogov je razvidno, da je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka pri izvedbi dokaza z izvedencem oziroma, da ni izvedlo vseh predlaganih dokazov glede obsega izvedenih del s strani tožeče stranke. Kot je bilo že pojasnjeno, sama natančna ugotovitev obsega izvedenih del ni odločilna, saj je za zavrnitev zahtevka zadoščala že ugotovitev o obsegu neizvedenih del, ki ga je priznavala tudi tožeča stranka. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče s tem, ko ni izvedlo vseh predlaganih dokazov storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

17. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

18. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, je dolžna povrniti nastale stroške pritožbenega postopka toženi stranki in sicer za sestavo odgovora na tožbo v skladu z Odvetniško tarifo v višini 788,80 EUR in pavšalnih stroškov v višini 20,00 EUR.