Jedro

Sodišče mora v postopku vsakokrat ugotoviti identiteto zastopnika pravne osebe in njegovo upravičenost za zastopanje (četrti odstavek 91. člena ZP-1), kar velja tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo. Sodišče mora že pred vsebinskim odločanjem preizkusiti, ali so podane procesne predpostavke za obravnavo tega pravnega sredstva, kamor spada tudi ugotavljanje, ali je zahtevo vložila upravičena oseba.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se ugotovi, da je bila z izpodbijano sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru ZSV 522/2019-2715 z dne 22. 10. 2020 prekršena določba četrtega odstavka 91. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je z odločbo o prekršku 12004-04-158/2019 z dne 10. 6. 2019 pravno osebo A. d.o.o. in odgovorno osebo pravne osebe A. B. spoznal za odgovorna storitve prekrškov po 5. točki prvega odstavka 77. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (v nadaljevanju: ZSMKR) in po 10. alineji prvega odstavka 14. člena Uredbe o izvajanju uredb (ES) in (EU) o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Storilcema je za posamezne prekrške določil sankcije (za prekrška pod točkama 1.a in 2.a opomin ter za prekrška pod točkama 1.b in 2.b globo), nato pa pravni osebi izrekel enotno sankcijo 1.500 EUR in opomin ter odgovorni osebi enotno sankcijo 400,00 EUR in opomin. Naložil jima je tudi plačilo sodne takse.

2. Okrajno sodišče v Mariboru je zahtevi za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe delno ugodilo tako, da je odločbo o prekršku spremenilo glede odločitve o sankciji pod točkama 1.b in 2.b ter vlagateljema za ta prekrška izreklo opomin. V odločitvi o stroških je znižalo znesek sodne takse, ki je bila v plačilo naložena vlagateljema, v ostalem pa zahtevo za sodno varstvo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo odločbo prekrškovnega organa.

3. Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku po prvem odstavku 59. člena, 91. členu in prvem ter četrtem odstavku 92. člena ZP-1, vse v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1. V bistvenem navaja, da v predmetni zadevi ni jasno, kdo so bili vlagatelji zahteve za sodno varstvo, zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe v celoti. Hkrati uveljavlja, da je sodišče prve stopnje prekršilo določbe o zastopanju pravne osebe, saj ni preverjalo, ali je A. B. pooblaščen za zastopanje pravne osebe, glede na to, da v sodnem registru ni vpisan kot zastopnik in da v spisu ni pisnega pooblastila pravne osebe, ki bi ga pooblaščalo za njeno zastopanje. Iz tega razloga predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe v delu, ki obravnava zahtevo za sodno varstvo pravne osebe A. d.o.o., da se v novem postopku razjasni, ali je bila ta vložena po zakonitem zastopniku.

4. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročilo pravni osebi, ki se o njej ni izjavila, odgovorni osebi pa pisanja ni bilo mogoče vročiti, saj se je pošiljka dvakrat vrnila z oznako „ni dvignil“.

B.

5. V predmetni zadevi je prekrškovni organ vodil enotni postopek o prekršku zoper pravno osebo A. d.o.o. in odgovorno osebo A. B., vodjo komerciale in odgovorno osebo za označevanje in trženje krompirja. Izdana je bila ena odločba o prekršku, zoper katero je bila z vlogama z dne 27. 5. 2019 in 18. 6. 2019 vložena zahteva za sodno varstvo. Na obeh vlogah so zapisani podatki pravne osebe, besedilo je pisano v množinski obliki, ob žigu pravne osebe pa je podpisan A. B. kot vodja komerciale. Sodišče prve stopnje je štelo, kot jasno izhaja iz vsebine izpodbijane sodbe, da sta vlagatelja zahteve za sodno varstvo pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe, ter meritorno odločilo o pravnem sredstvu obeh.

6. Vrhovna državna tožilka v zahtevi utemeljeno opozarja, da lahko pravna oseba pravno veljavno voljo izraža samo po zakonitem oziroma statutarnem zastopniku ali osebi, ki je za to posebej pooblaščena (92. člen ZP-1). Sodišče mora v postopku vsakokrat ugotoviti identiteto zastopnika pravne osebe in njegovo upravičenost za zastopanje (četrti odstavek 91. člena ZP-1), kar velja tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo. Sodišče mora že pred vsebinskim odločanjem preizkusiti, ali so podane procesne predpostavke za obravnavo tega pravnega sredstva, kamor spada tudi ugotavljanje, ali je zahtevo vložila upravičena oseba (prim. sodbo VS RS IV Ips 31/2009 z dne 23. 11. 2009). Dolžnost ugotoviti upravičenost zastopnika za zastopanje pravne osebe prihaja v okoliščinah konkretne zadeve še posebej do izraza glede na obliko in način, kako je zahteva za sodno varstvo ubesedena - s podatki in žigom pravne osebe, podpisom odgovorne osebe in besedilom, pisanim v množini. Takšna vsebina je sodišču narekovala najmanj, da se prepriča o upravičenosti odgovorne osebe za zastopanje pravne osebe, česar pa glede na podatke spisa, kot utemeljeno navaja vložnica, ni storilo.

7. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno prekršilo določbo četrtega odstavka 91. člena ZP-1, zaradi česar je ostalo v postopku z zahtevo za sodno varstvo nerazjasnjeno vprašanje, ali je pravno osebo zastopala oseba, ki jo je upravičena zastopati, s tem pa torej tudi, ali so bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zahteve za sodno varstvo v korist pravne osebe.

C.

8. Vrhovno sodišče se v primeru, če je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena in vložena v storilčevo škodo, omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo (171. člen ZP-1 v zvezi s 426. členom ZKP). V konkretni zadevi glede na naravo ugotovljene kršitve ni mogoče napovedati, da razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo odločanje pravni osebi ne bi bila v škodo, saj ji je bila na podlagi meritorno obravnavane zahteve za sodno varstvo izrečena milejša sankcija ter odmerjena nižja sodna taksa. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo tako, da se je omejilo na ugotovitev, da je bila z izpodbijano sodbo prekršena določba četrtega odstavka 91. člena ZP-1.