Jedro

Nezadovoljstvo stranke z izidom določenih zadev, v katerih so bila ali pa še bodo vložena in izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ne more biti utemeljen razlog za odklanjanje sodišča za sojenje v drugih zadevah.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je v teku pravdni postopek P 259/2019, v katerem tožnik od toženih strank vtožuje plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi mu nastala v zvezi z njegovim doktorskim študijem pri prvi toženki.

2. Tožnik je v tožbi z dne 20. 8. 2019 podal predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj naj bi prva toženka na območju Okrožnega sodišča v Kopru uživala status privilegirane stranke. Na poziv sodišča je predlog dopolnil z vlogo z dne 9. 7. 2020, v kateri pojasnjuje, da je bil pred stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodišču v Kopru že v teku pravdni postopek P 387/2017, v katerem so se tožnikovi dvomi o pristranskosti sodišča in o tem, da prva toženka pri tem sodišču uživa status privilegirane stranke, popolnoma potrdili. Sodišče je namreč brez izvedbe dokazov izdalo neutemeljeno, napačno in nepopolno obrazloženo sodbo, v kateri je sledilo le navedbam prve toženke in sodbo celo poskušalo obrazložiti s trditvami, ki jih prva toženka sploh ni navajala. Z izključnim namenom škodovati tožniku naj bi odločalo pristransko in izven ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi po razveljavitvi neutemeljene sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje (P 28/2020) je sodišče znova odločalo pristransko in si izjemno prizadevalo, da tožbeni zahtevek na vsak način zavrne. Tako je brez izvedbe novega sojenja izdalo nekoliko popravljeno, vendar zopet popolnoma neutemeljeno sodbo, saj sodišče enostavno ni pripravljeno sprejeti dejstva, da je prva toženka tožniku odškodninsko odgovorna. Tožnik zaključuje, da iz navedenega izhaja, da gre za izjemno pristransko sodišče, ki prvo toženko „močno spoštuje“ in ni sposobno izvesti neodvisnega, korektnega in pravičnega sojenja ter tožnik na uspeh v predmetnem sporu (kakor tudi v vseh drugih sporih, ki se vodijo pred tem sodiščem) ne more računati oziroma, povedano z besedami tožnika, je „izvedba pravičnega sodnega postopka pred tem sodiščem le navadna utopija“.

3. Toženci so v vlogi z dne 24. 8. 2020 na predlog tožnika za prenos pristojnosti odgovorili in predlagajo njegovo zavrnitev.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali v očeh strank postopka vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja. Med te okoliščine pa, kot je Vrhovno sodišče doslej že velikokrat pojasnilo, ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takšnih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Izražanje dvoma v korektno vodenje postopka in nezadovoljstvo z drugimi sodnimi postopki pri določenem sodišču torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.1

6. Tožeča stranka predlog za delegacijo pristojnosti utemeljuje prav z očitkom napačnega in zato po njenem mnenju pristranskega odločanja v drugem pravdnem postopku, ki je bil ravno tako v teku pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Vrhovno sodišče zato ponovno poudarja, da nezadovoljstvo stranke z izidom določenih zadev, v katerih so bila ali pa še bodo vložena in izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ne more biti utemeljen razlog za odklanjanje sodišča za sojenje v drugih zadevah. Če tožeča stranka meni, da sodišče v zadevi ravna v nasprotju z določili ZPP, so ji v postopku dane na razpolago zakonsko izrecno predvidene druge možnosti (pravna sredstva) za varstvo njenih pravic in ki se jih je, kot izhaja iz njenega predloga za prenos pristojnosti, tudi sicer že poslužila.

7. Ker torej predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Glej npr. sklep VS RS I R 62/2010 z dne 29. 4. 2010, I R 81/2015 z dne 9. 7. 2015, I R 121/2008 z dne 9. 10. 2008 in številne druge.