Jedro

Sodišče poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je prvostopenjski organ tožniku posredoval elektroferogram in da ni razumnih razlogov, da se ne bi verjelo navedbam tega organa, da je datum 6. 12. 2010, ki je zapisan na elektroferogramu, datum tiskanja elektroferograma ter da ga prvostopenjski organ hrani le v elektronski obliki in zaradi tehničnih lastnosti inštrumenta ni mogoče natisniti dokumenta z drugačnim datumom. Sodišče ocenjuje, da v tej zadevi niti ni bistveno, ali je tožnik zahteval elektroferogram v fizični ali kakšni drugi obliki, bistveno pri tej zadevi je, da mu je prvostopenjski organ poslal elektroferogram v edini obliki, s kakršno razpolaga.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnik je dne 19. 8. 2010 od Generalne policijske uprave, Nacionalnega forenzičnega laboratorija (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) zahteval fotokopije vse analitske dokumentacije, ki jo hrani v zvezi s strokovnim mnenjem Centra za forenzične preiskave št. 233-6329/2007 (2P503-04) z dne 22. 1. 2008, vključno z elektroferogramom z avtomatskega sekvencerja ABI Prism 377. Prvostopenjski organ je na ta dopis odgovoril, da analitska dokumentacija ni vezana na posameznika oziroma posamezno sled, pač pa je dokumentacija, ki zagotavlja sledljivost postopkov. Kopij celotne analitske dokumentacije ne more poslati, ker bi moral hkrati z analitsko dokumentacijo, ki se nanaša nanj, poslati tudi dokumentacijo, ki se tiče drugih preiskav. Možno pa bi bilo poslati zgolj majhen del dokumentacije, ki je shranjen v spisu zadeve, vendar pa prvostopenjski organ ocenjuje, da kot strokovna forenzična služba ni pristojna za ugotavljanje upravičenosti pravnega interesa tožnika do analitske dokumentacije, zato naj se tožnik z zahtevo obrne na pristojno sodišče. Tožnik je na ta dopis odgovoril, da je nesprejemljivo, da se ne more poslati celotne analitske dokumentacije, ker bi se s tem razkrili podatki drugih, saj bi se lahko ti podatki prekrili. Prvostopenjski organ je na to odgovoril z aktom z dne 29. 9. 2010, v katerem je odgovoril, da ni tisti, ki bi lahko neposredno predajal gradivo iz preiskav strankam v postopku brez dovoljenja sodišča. Tožnik se je nato pritožil na drugostopenjski organ, ki je pritožbi delno ugodil in prvostopenjskemu organu naložil, da je dolžan tožniku v desetih dneh posredovati fotokopije obrazca serije 156/07 ter prve in druge strani DNK ekstrakcije serije 156/07, pri čemer mora na drugi strani prekriti vse podatke, navedene v vrsticah 2 do vključno 12. V ostalem delu je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi se drugostopenjski organ med drugim sklicuje na določbo 30. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 2. točki prvega odstavka določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podanikov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje. ZVOP-1 v 31. členu določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo po 1. in 2. točki prvega odstavka 30. člena ZVOP-1 najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo. Nadalje tožena stranka navaja, da je z vpogledom v dokumentacijo, ki ji jo je posredoval prvostopenjski organ, upoštevaje definicijo osebnega podatka, ugotovila, da obrazec serije 148/07 z dne 30. 11. 2007 ter ekstrakcijski protokol 148/07 z dne 26. 11. 2007 ne vsebujeta osebnih podatkov posameznika. Navedena dokumenta vsebujeta le podatke o odvzeti sledi s kraja dogodka, ki je sicer verjetno res povezan s posameznikom, vendar pa se neposredno ne nanašajo na posameznika. Poleg tega je na posameznikovo povezanost s podatki o sledeh iz navedenih dokumentov mogoče sklepati le preko opravilne številke zadeve, sami po sebi pa podatki iz navedenih dokumentov ne povedo ničesar o posamezniku in torej ni mogoče trditi, da se nanašajo nanj. Nadalje tožena stranka navaja, da se je iz dopisa prvostopenjskega organa tožniku prepričala, da je le-ta tožniku posredovala elektroferogram, ne vidi pa razumnih razlogov, da se ne bi verjelo navedbam tega organa, da je datum 6. 12. 2010, ki je zapisan na elektroferogramu, datum tiskanja elektroferograma ter da ga prvostopenjski organ hrani le v elektronski obliki in zaradi tehničnih lastnosti inštrumenta ni mogoče natisniti dokumenta z drugačnim datumom. Nadalje je tožena stranka ugotovila, da obrazec iz serije 156/07 ter druga stran protokola DNK ekstrakcije serije 156/07/rdeča z dne 28. 12. 2007 vsebujeta osebne podatke posameznika. Posameznik je na podlagi osebnega dokumenta ter rojstnega datuma nedvomno določen. Druga stran protokola DNK ekstrakcije pa razen osebnih podatkov posameznika vsebuje tudi osebne podatke, ki se nanašajo na druge posameznike, gre za osebe, zaposlene pri prvostopenjskem organu. To so javni uslužbenci, za katere je določeno po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, da so prosto dostopni podatki v povezavi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja in teh informacij ni treba prikriti. V zvezi z drugimi podatki, ki jih vsebuje druga stran protokola DNK ekstrakcije serije 156/07 pa tožena stranka poudarja, da je posameznik upravičen le do seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Prvostopenjski organ lahko omogoči tožniku seznanitev le s temi podatki na način, da prekrije ostale podatke, ki se ne nanašajo neposredno nanj.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je prvostopenjski organ poslal elektroferogram obeh sledi ter elektroferogram negativne kontrole. Kljub temu je pri pritožbi na drugostopenjski organ vztrajal, to pa zato, ker iz dokumentacije analize njegove krvi in sline ni razviden datum analize teh sledov. Ni razvidno, kdaj so elektroferogrami nastali. V elektroferogramu krvi je naveden datum 6. 12. 2010, kar pomeni, da ta dokument ni kopija originala, ki naj bi nastal tri leta prej. Zato je zahteval, naj se mu pošlje kopija originala navedenega dokumenta in kopija originala celotne analitske dokumentacije, iz katere bo razvidno, kdaj so opravili izolacijo DNK iz zgoraj navedenih vzorcev in kdaj so opravili analizo DNK iz teh vzorcev. Tožena stranka je zavrnila tožnikovo zahtevo, da mu mora prvostopenjski organ posredovati kopijo originala elektroferograma sledi krvi. To je storila zato, ker prvostopenjski organ ne hrani tega v fizični obliki, ampak samo digitalne zapise na inštrumentu. Ker tožnik ni nujno zahteval kopije v papirnati obliki, ampak kopijo dokumenta ne glede na obliko, v kateri dokument obstaja, vztraja pri navedeni zahtevi. Če obstaja samo digitalni zapis, je drugostopenjski organ dolžan odrediti izročitev kopije digitalnega zapisa in kopije dokumenta, iz katerega je razviden datum nastanka tega digitalnega zapisa. Tožnik je zahteval izročitev celotne analitske dokumentacije, prvostopenjski organ pa je drugostopenjskemu organu posredoval obrazec serije 148/07 z dne 30. 11. 2007 in ekstrakcijski protokol 148/07 z dne 26. 11. 2007. Teh dokumentov pa prvostopenjski organ ni poslal tožniku, zato tožnik zahteva, naj tožena stranka prvostopenjskemu organu naloži tudi izročitev navedenega obrazca in ekstrakcijskega protokola, saj je tožnik zahteval kopije originalov celotne analitske dokumentacije. Tožnik predlaga, naj sodišče drugostopenjsko odločbo spremeni tako, da je prvostopenjski organ dolžan tožniku v desetih dneh posredovati tudi kopije digitalnega zapisa elektroferograma sledi krvi št. 1 in 2 iz serije 148/07 v zadevi št. 233-6329/07 in kopije dokumenta, iz katerega je razviden datum nastanka tega digitalnega zapisa, kopije digitalnega zapisa elektroferograma vzorca sline tožnika iz serije 156/07 in kopije dokumenta, iz katerega je razviden datum nastanka tega digitalnega zapisa, ter kopije obrazca serije 148/07 z dne 30. 11. 2007 in ekstrakcijskega protokola 148/07 z dne 26. 11. 2007, če to tehnično ni izvedljivo, pa naj prvostopenjski organ tožniku omogoči ogled zgodovine digitalnih zapisov. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila v petnajstih dneh. Razen tega zahteva tudi odpravo obeh prvostopenjskih zavrnilnih aktov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik zahteval kopije, pri čemer ni specificiral, ali želi elektronske kopije ali fizične papirnate kopije, tudi v pritožbenem postopku ni podal izrecne zahteve po elektronski obliki kopije analitske dokumentacije, ki vsebuje njegove osebne podatke. Drugostopenjski organ se ni ukvarjal z vprašanjem pridobitve kopije v elektronski obliki, ker ni specificiral, da želi pridobiti kopije v taki obliki. Pravicam posameznika je zadoščeno, če posameznik, ki zahteva kopijo dokumentacije, ki naj bi vsebovala njegove osebne podatke in za katero se izkaže, da obstaja le v elektronski obliki, prejme dobesedni fizični izpis elektronskega zapisa v papirnati obliki. Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v prvem odstavku 2. člena določa, da mora upravljavec posamezniku vedno zagotoviti fotokopijo ali prepis, v primeru računalniške zbirke pa izpis formata A4. V tem pravilniku je naveden tudi elektronski zapis na zgoščenki ali na disketi in iz njega izhaja, da je posameznik upravičen do pridobitve tako izpisa iz računalniške zbirke kot tudi elektronske kopije, vendar mora, če zahteva elektronsko kopijo, to svojo željo izrecno navesti. Prvostopenjski organ je drugostopenjskemu posredoval obrazec serije 148/07 z dne 30. 11. 2007 in ekstrakcijski protokol 148/07 z dne 26. 11. 2007, ni pa teh dveh dokumentov poslal tožniku. Drugostopenjski organ je v obrazložitvi navedel, da navedena dokumenta ne vsebujeta osebnih podatkov tožnika in zato zahteve tožnika do teh dveh dokumentov ni mogoče obravnavati po ZVOP-1, dejstvo, da prvostopenjski organ teh dveh dokumentov ni posredoval tožniku, pa za predmetni postopek po ZVOP-1 ni relevantno. Tožena stranka pa se ni opredeljevala do morebitne upravičenosti tožnika do pridobitve navedenih dveh dokumentov na kakšni drugi pravni podlagi izven dometa ZVOP-1. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da je ves čas zahteval kopije dokumentov, ne glede na to, v kakšni tehnični obliki ti obstajajo. Če obstaja zgolj v elektronski obliki, je drugostopenjski organ dolžan odrediti izročitev elektronske kopije takšnega dokumenta. Dobesedni fizični izpis v papirnati obliki ne vsebuje datuma nastanka elektronskega zapisa, ampak zgolj datum tiskanja kopije. Iz papirnate kopije ni razvidno, kdaj je originalni dokument sploh nastal, takšna oblika kopije ne more biti ustrezna kopiji originalnega dokumenta. Tožnik je šele iz drugostopenjske odločbe izvedel, da originalni dokument obstaja zgolj v elektronski obliki. Pravilnik, na katerega se sklicuje tožena stranka, ne more urejati in spreminjati zakonskih pravic posameznika. Razen tega ne drži, da obrazec serije 148/07 z dne 30. 11. 2007 in ekstrakcijski protokol 148/07 z dne 26. 11. 2007 ne vsebujeta tožnikovih osebnih podatkov, saj tožena stranka v odločbi izrecno navaja, da je kot prva v tej seriji bila narejena ekstrakcija iz vzorca posameznika, torej tožnika. Razen tega tudi opravilna številka dokazuje, da sta dokumenta povezana s tožnikom. Prvostopenjski organ drugostopenjskemu organu teh dokumentov ne bi poslal, če ne bi bila povezana s tožnikom.

Tožena stranka v pripravljalni vlogi navaja, da tako iz obrazložitve njegove odločbe kot iz dokumentacije v spisu izhaja, da upravljavec hrani elektroferogram le v elektronski obliki, na sami napravi ni zapisa opravljenih analiz, zato se datum obdelave vzorca zabeleži na papirnatih obrazcih. Iz odgovora prvostopenjskega organa z dne 25. 1. 2011 ter iz odgovora z dne 15. 3. 2011 izhaja, da z elektronskim zapisom analitske dokumentacije, ki bi vseboval datum začetka izolacije vzorca in datum, ko je bil narejen profil vzorca, prvostopenjski organ ne razpolaga, s tem se je tožnik seznanil pred izdajo odločbe. Ne držijo navedbe tožnika, da prvostopenjski organ razpolaga še s kakršnimkoli drugim nosilcem podatkov, ki vsebuje osebne podatke, ki se nanašajo na tožnika in jih ni prejel, in ne držijo navedbe tožnika, da se je z dejstvom, da elektroferogram obstaja le v elektronski obliki, prvič seznanil šele iz izpodbijane odločbe. Tožena stranka vztraja pri tem, da obrazec serije 148/07 ter ekstrakcijski protokol 148/07 ne vsebujeta osebnih podatkov tožnika, saj iz podatkov navedenih dveh dokumentov posameznik ni niti določljiv, dejstvo, da je navedena dva dokumenta prvostopenjski organ poslal toženi stranki, pa nikakor ne more avtomatično pomeniti, da vsebujeta osebne podatke. Tožena stranka ne zanika, da so podatki o analizi sledi, ki je najdena na kraju storjenega kaznivega dejanja, za obtoženca v kazenskem postopku pomembni, vendar pa poudarja, da nekega podatka ni mogoče šteti za osebni podatek le zaradi tega, ker je za konkretnega posameznika pomemben, ne ustreza pa definiciji osebnega podatka. Uresničevanje pravic strank v različnih postopkih pred različnimi organi urejajo področni procesni predpisi, ki strankam dajejo pravico, da se seznanijo z vsemi podatki, ki se tičejo zadeve in ne le z lastnimi osebnimi podatki. Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po ZVOP-1 ne more nadomestiti procesnih garancij, ki gredo strankam.

Sodišče je v postopek pritegnilo tudi prvostopenjski organ in mu dalo status stranke z interesom, ki pa na tožbo ni odgovoril. K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

ZVOP-1 v prvem odstavku 30. člena določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje (2. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1), posredovati mu mora tudi izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj (3. točka prvega odstavka 30. člena ZVoP-1). Šesti člen citiranega zakona pa določa definicijo osebnega podatka, to je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, določa pa tudi definicijo posameznika po tem zakonu. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnik upravičen do vpogleda v dokumentacijo, kot je odločila v svoji odločbi. Tožena stranka pa je tudi pravilno ugotovila, da obrazec serije 148/07 z dne 30. 11. 2007 ter ekstrakcijski protokol 148/07 z dne 26. 11. 2007 ne vsebujeta osebnih podatkov posameznika. Pri tem sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je prvostopenjski organ tožniku posredoval elektroferogram in da ni razumnih razlogov, da se ne bi verjelo navedbam tega organa, da je datum 6. 12. 2010, ki je zapisan na elektroferogramu, datum tiskanja elektroferograma ter da ga prvostopenjski organ hrani le v elektronski obliki in zaradi tehničnih lastnosti inštrumenta ni mogoče natisniti dokumenta z drugačnim datumom. Sodišče ocenjuje, da v tej zadevi niti ni bistveno, ali je tožnik zahteval elektroferogram v fizični ali kakšni drugi obliki, bistveno pri tej zadevi je, da mu je prvostopenjski organ poslal elektroferogram v edini obliki, s kakršno razpolaga. To izhaja iz dopisa prvostopenjskega organa drugostopenjskemu organu z dne 25. 1. 2011, v katerem je navedeno, da elektroferogramov v fizični obliki ne hranijo, pač pa hranijo zgolj digitalne zapise na inštrumentu. Ta zapis je bil tudi posredovan tožniku, navedeno pa je tudi, da ima inštrument nastavljen datum, ki ga niti ne smejo, niti ne morejo spreminjati, tako da se ob vsakokratnem odpiranju in tiskanju nanj zapiše tekoči datum. Iz tega dopisa smiselno izhaja, da takega originala digitalnega zapisa, ki bi lahko imel drugačen datum, kot je datum tiskanja, sploh ni mogoče posredovati.

Drugo sporno vprašanje v tem upravnem sporu pa je, ali je prvostopenjski organ dolžan tožniku izročiti obrazec serije 148/07 z dne 30. 11. 2007 in ekstrakcijski protokol 148/07 z dne 26. 11. 2007. Tožena stranka je sama z vpogledom v oba dokumenta, upoštevaje definicijo osebnega podatka po ZVOP-1, ugotovila, da ne vsebujeta osebnih podatkov posameznika, ampak le podatke o odvzeti sledi s kraja dogodka, ki je verjetno res povezan s posameznikom, vendar pa se ne nanašajo neposredno na posameznika. Drugostopenjski organ je torej sam preveril, ali ta dva dokumenta vsebujeta osebne podatke glede na definicijo, kot je določena v 6. členu ZVOP-1. Po mnenju sodišča ni nobenega razloga, ki bi kazal na kakršenkoli dvom o tem, da drugostopenjski organ ni v zadostni meri preveril, ali ta dva dokumenta res ne vsebujeta osebnih podatkov tožnika. Pri tem pa je treba poudariti, da je drugostopenjski organ pristojen le za to, da preveri, ali zahtevani podatki ustrezajo definiciji osebnega podatka, kot je opredeljen po ZVOP-1. To pa še ne pomeni, da ne bi bil tožnik do te dokumentacije upravičen na kakšni drugi pravni podlagi, kar pa ni v pristojnosti tožene stranke.

Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K točki II izreka: Glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, sodišče v skladu z 4. odstavkom 25. člena ZUS-1 tudi ni ugodilo zahtevku po povrnitvi stroškov postopka, saj vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.