Jedro

Po določbi 4. alinee 1. odstavka 19. člena ZBPP se premoženje, ki daje dohodke, ne upošteva pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Katastrski dohodek je treba, ne glede na njegovo višino, upoštevati pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 414/2002-9 z dne 14.1.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožničini tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 27.8.2002 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja iz 1. odstavka 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, v nadaljevanju ZBPP).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožnica vložila zahtevo za brezplačno pravno pomoč v zvezi z nepravdno zadevo za sodno ureditev meje, ki se vodi pri Okrajnem sodišču na Ptuju pod št. N 42/96. Po presoji tožene stranke tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker ima premoženje, ki presega višino 20 minimalnih plač, to je znesek 1.893.500,00 SIT. Svojo odločitev je oprla na listine, iz katerih izhaja, da je tožnica lastnica večjega števila nepremičnin. Po določbi 4. aliee 2. odstavka 19. člena se kot premoženje ne upošteva tisto premoženje, ki daje dohodke, ki se po ZBPP upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca. Med te p-a se po določbi 14. člena ZBPP med drugim štejejo dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine. Po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 19/2000, v nadaljevanju ZDoh) so vir dohodnine tudi dohodki iz kmetijstva, to je katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč. Iz posestnega lista je razvidno, daje tožnica lastnica kmetijskih zemljišč (5 ha 7 a 11m2) in gozdov (2 ha 85 a 41m2). Od navedenih površin je bil za leto 2002 odmerjen katastrski dohodek v skupnem znesku 50.420,00 SIT. To nepremično premoženje torej da je tožnici dohodke, ki pa se že po določbi 14. člena ZBPP upoštevajo pri ugotavljanju njenih prejemkov. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da med dohodke tožnice ni vštela njenega katastrskega dohodka zato, ker meni, da katastrski dohodek, kot je prikazan na potrdilih Davčne uprave RS o višini katastrskega dohodka ter o oprostitvah in olajšavah pri odmeri davka od dohodka iz kmetijstva, ne izkazuje realnega finančnega oziroma premoženjskega stanja tiste osebe, ki ima v lasti zemljišča, katera dajej-o katastrski dohodek. Ta dohodek je namreč zelo nizek, medtem ko je vrednost nepremičnin, ki dajejo katastrski dohodek, lahko velika. Po njenem mnenju bi bilo v nasprotju z načelom pravičnosti, da bi zaradi relativno nizkega katastrskega dohodka, ki bi ga upoštevali pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnice, v premoženje tožnice ne všteli številnih kmetijskih zemljišč, katerih lastnica je tožnica in zaradi katerih je njen premoženjski položaj gotovo boljši kot ga izkazuje tožničin lastni dohod-ek. Tožnica bi lahko s prodajo parcel dobila toliko denarnih sredstev, da bi z njimi brez škode za svoje preživljanje plačala stroške sodnega postopka. Katastrskega dohodka ni vštevala med tožničine dohodke oziroma ga ni upoštevala pri ugotavljanju tožničinega lastnega dohodka, zato ni nobenega razloga, da nepremičnin, ki dajejo katastrski dohodek, ne bi upoštevala pri ugotavljanju finančnega pogoja iz 1. odstavka 19. člena ZBPP. Po njenem prepričanju tožn-ica, ki ima morda res nizek lastni dohodek, je pa la-stnica številnih nepremičnin, ne sodi med osebe, ki so upravičene do brezplačne pravne pomoči iz 1. odstavka 13. člena ZBPP. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne.

Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da se s pritožbo tožene stranke ne strinja. Predlaga, da stroške za geometra v zvezi s parcelo št. 835, k.o. V.O., plačata iz stroškov J.C. in S.Š.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 1. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč obsega uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. ZBPP določa subjektivne pogoje, ki so vezani na stranko, in objektivne pogoje, ki so vezani na zadevo, na katero se prošnja nanaša. S-ubjektivni pogoj je finančni položaj prosilca, ki se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke in prejemke njegove družine, ter na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Skladno s 13. členom ZBPP, je upravičenec do brezplačne pravne pomoči oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka (1. o-dstavek). Šteje se, da bi bilo socialn-o stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma povprečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo (2. odstavek). V dohodek prosilca oziroma njegove družine se po 14. členu ZBPP štejejo tudi prejemki, ki so vir dohodnine.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. ZDoh določa, da so viri dohodnine tudi dohodki iz kmetijstva (2. alinea 2. člena). Po določbi 25. člena ZDoh je osnova za davek iz kmetijstva katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka (Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, Uradni list SRS, št. 23/76 in RS, št. 110/99). Tako ugotovljen katastrski dohodek pa je treba, ne glede na njegovo višino, v skladu z določbami ZBPP, upoštevati. Res je, kot izhaja iz podatkov v spisu, da je tožnica lastnica večjega števila kmetijskih zemljišč in gozdov, vendar pa se po določbi 4. alinee 1. odstavka 19. člena ZBPP, premoženje, ki daje dohodke, kar v tem primeru navedene nepremičnine so, ne upošteva pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe na podlagi podatkov v spisu, je bil od kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so v tožničini lasti, za leto 2002 odmerjen katastrski dohodek, ki ga je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati pri ugotavljanju subjektivnega pogoja po ZBPP, to je finančnega položaja prosilke.

Pritožbeno sodišče se strinja tudi s navodilom sodišča prve stopnje, da bo morala tožena stranka v ponovnem postopku upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilka vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (24. člen ZBPP).

Iz razlogov, ki jih je navedlo v obrazložitvi te sodbe, pritožbeno sodišče zavrača pritožbene ugovore tožene stranke, ki na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.