Jedro

Pritrditi pa je pritožbi, v kateri se zagovornik sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni dalo zagovorniku in A. A. zadosten rok oziroma čas za odgovor na izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. B. B.

Izrek

Pritožbi zagovornika A. A. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje po določilu drugega odstavka 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 70.b členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odločilo, da varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki je bil izrečen A. A., ostane v veljavi.

2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik A. A. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi.

3. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje.

4. Zagovornik, ki se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona, v pritožbi ne konkretizira katere kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja. Sodišču prve stopnje pa očita, da je svojo odločitev iz napadenega sklepa sprejelo po preteku dveh let, za kolikor je bil A. A. tudi odrejen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Navaja namreč, da se navedeni ukrep izvaja že od 10. 6. 2020 dalje in se je tako iztekel dne 10. 6. 2022, zato bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti izvajanje tega prisilnega ukrepa.

5. Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je A. A. bil odrejen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru III K 52810/2017 z dne 10. 6. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru II Kp 52810/2017 z dne 11. 2. 2021, s katerim je bila pritožba zagovornika A. A. zoper prvostopni sklep zavrnjena kot neutemeljena. Nadalje izhaja iz podatkov kazenskega spisa, da je navedeni sklep postal pravnomočen dne 17. 2. 2021. Glede na navedeno še ni potekel dveletni rok, kot to zmotno meni zagovornik, saj ta ne glede na predhodno prostovoljno zdravljenje A. A., začne teči po pravnomočnosti sodne odločbe oziroma njeni izvršljivosti. Zato so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni in tudi nimajo podlage v podatkih kazenskega spisa.

6. Pritrditi pa je pritožbi, v kateri se zagovornik sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni dalo zagovorniku in A. A. zadosten rok oziroma čas za odgovor na izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. B. B. Kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa, je A. A. mnenje izvedenca dr. B. B. sprejel dne 2. 11. 2022, zagovornik pa 25. 10. 2022, sodišče prve stopnje pa je napadeni sklep izdalo dne 27. 10. 2022, torej še preden je prejelo dne 4. 11. 2022 izjavo na podano mnenje. Z navedenim je tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje kršilo pravico A. A. do izjave glede izvedenskega mnenja. Prav ima zato pritožba, ki ne zanika, da je prejela izvedensko mnenje dr. B. B., vendar pa utemeljeno sodišču prve stopnje očita, da A. A. in zagovorniku ni dalo ustreznega časa, v katerem bi se izjavila o mnenju. Na ugotovitve izvedenca dr. B. B. je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev iz napadenega sklepa, kar kaže, da so ugotovitve dr. B. B. imele pomemben vpliv na odločitev sodišča prve stopnje in s tem tudi na pravni položaj A. A. 7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z zgoraj navedenim zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, pravico do obrambe, in sicer do izjave, pri kateri vpliva na zakonitost sklepa ni treba izkazati.

8. Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka pomeni razveljavitev napadenega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri katerem bo moralo odpraviti ugotovljeno kršitev in pred izdajo sklepa upoštevati že vloženo izjavo zagovornika, ter morebitne nove izjave in o zadevi ponovno odločiti.