Jedro

Presoja sodišča o tem, ali je tožena stranka dala povod za tožbo ali ne, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Z izvršbo oziroma grožnjami z izvršbo na nepremičnino tožnice, ki se je zavezala po svoji smrti prav to nepremičnino nakloniti toženki, je toženka dala povod za tožbo na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Zato do povračila svojih stroškov kljub pripoznavi tožbenega zahtevka ni upravičena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženka je dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti 74,66 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo toženki, da je dolžna tožnici povrniti 797,42 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka, ki sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1, navaja, da je odločitev v nasprotju s 157. členom ZPP. Poziv toženke na plačilo zapadle terjatve po posojilni pogodbi in njeno uveljavljanje v sodnem postopku namreč ne more biti razlog za nujnost sodne intervencije v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj posojilna pogodba nima nobene vsebinske povezave s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je predmet te pravde. Gre za samostojen pravni posel oz. več skozi leta sklenjenih pravnih poslov (posojilnih pogodb), s katerimi je tožnica od svojih sorodnikov odkupila njihove solastniške deleže na nepremičnini, ki je tako prešla v njeno izključno last. Ker tožnica tega posojila toženki ni vrnila, jo je ta k vrnitvi najprej pisno pozvala, nato pa se je bila primorana poslužiti sodne intervencije. Pravdni stranki sta posojilno pogodbo res sklenili na isti dan kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Ker je tožnica tožbeni zahtevek na ničnost teh notarskih zapisov v ločeni pravdi II P 1193/2018 utemeljevala na neresničnem dejstvu, da je bila ob sklenitvi nerazsodna, se je toženka takemu zahtevku morala upreti. Sodišče prve stopnje je ravno zaradi druge dejanske podlage zahtevka razdružilo in ju obravnavalo ločeno. V nasprotju s tem pa odločitev o stroških utemeljuje z vsebino te druge pravde. Izpodbijanega sklepa se zaradi skope obrazložitve ne da preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka tudi sicer poudarja, da ni dala povoda za tožbo. Stranki namreč nikoli nista prebivali v skupnem gospodinjstvu, poleg tega se je v času vložitve tožbe toženka iz večstanovanjske hiše na naslovu J. cesta 1 že izselila, zato o neznosnosti skupnega življenja ni mogoče govoriti. Kar se tiče nujnosti sodne intervencije v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa opozarja, da je tožnica glede tega ni pozvala oz. opomnila. V spornem obdobju je tožnica dejansko tudi (še) skrbela sama zase. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sklepa tako, da tožnici naloži povrnitev stroškov toženke. Predlaga tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica vztraja pri stališču, da grožnje z izvršbo in sama izvršba zoper preživljanko, ki se je zavezala po svoji smrti vse svoje premoženje nakloniti toženki, pa čeprav na podlagi drugega pravnega posla, nedvomno predstavlja dejanje, ki je vzrok za predmetno pravdo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni spora o tem, da je toženka že v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek. Sporno pa je, ali je tožnici dala povod za tožbo, s katero je ta zahtevala razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene med njima, katere predmet je bil prenos tožničine nepremičnine na naslovu J. cesta 1, ob njeni smrti na toženko. Toženka je namreč v juliju 2018 predlagala izvršbo na prav to nepremičnino zaradi poplačila terjatve po posojilni pogodbi, kar je sodišče s sklepom o izvršbi tudi dovolilo (A18). Tožnica je nato vložila tožbo2 na ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe ter sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke in na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. V nadaljevanju je sodišče odločilo, da bo zadevo razdružilo in zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju obravnavalo ločeno.

6. Sodna praksa v podobnih situacijah, kot je obravnavana, poudarja, da je presoja sodišča o tem, ali je tožena stranka dala povod za tožbo ali ne, odvisna od okoliščin posameznega primera. Tudi če tožeča stranka ne opomni tožene stranke pred vložitvijo tožbe na izpolnitev zahtevka iz tožbe, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke dotlej povsem jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi zahtevka. Na splošno velja, da toženec da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.3

7. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je bil povod za spor med strankama o veljavnosti sklenjenih pravnih poslov ter s tem tudi za vložitev obravnavane tožbe poziv toženke k plačilu terjatve po posojilni pogodbi ter temu sledeča izvršba na nepremičnini tožnice. Iz podatkov spisa je razvidno, da so bili vsi omenjeni pravni posli med seboj vsebinsko povezani. Na to kaže ne le isti datum sklenitve, ampak tudi sama vsebina predloženih notarskih zapisov, v obliki katerih so bili sklenjeni (A16, A18). V notarskem zapisu posojilne pogodbe z dne 27. 3. 2018, opr. št. SV 124/18, sta stranki izjavili, da posojilodajalka (tu toženka) za časa življenja posojilojemalke (tu tožnice) nima namena terjati dolgovanega zneska, vendar želi imeti zavarovano terjatev pred morebitnimi drugimi upniki ali dediči oz. imeti jamstvo za poplačilo svoje terjatve za primer, da bi posojilojemalka svojo nepremičnino odsvojila, pri čemer datum zapadlosti posojila ni bil določen, pač pa je bila zapadlost dogovorjena "osem dni od odpoklica". Jasno je, da gre za prav tisto nepremičnino, katero se je tožnica zavezala po svoji smrti prepustiti v last toženki s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. V prid povezanosti obeh pogodb govori tudi samo besedilo posojilne pogodbe z dne 12. 1. 2012 (ki je bila nadomeščena s pogodbo z dne 27. 3. 2018), iz katerega izhaja, da do dejanskega prenosa zneska ob njeni sklenitvi ne bo prišlo, ker je bil ta že opravljen v preteklosti, in sicer v obliki vlaganj posojilodajalke v nepremičnino posojilojemalke.

8. Ne glede na to, da pritožnica (sicer zgolj pavšalno) trdi, da med pogodbama ni povezave, pa navedeno potrjuje tudi časovno sosledje dogodkov. Iz tožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da je toženka po svojem pooblaščencu (le) tri mesece po sklenitvi sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju (27. 3. 2018) tožnici poslala poziv k plačilu zapadle terjatve po posojilni pogodbi z opozorilom, da bo sicer sprožila izvršbo na nepremičnino na naslovu J. cesta 1, s katero je njena denarna terjatev zavarovana, torej na nepremičnino, ki jo je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju tožnica (že) prenesla nanjo (z odložitvijo izročitve do njene smrti). Do tega je potem tudi dejansko prišlo. Toženka tega ni prerekala ne na prvi stopnji ne v pritožbi.

9. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je na podlagi vsega navedenega mogoče zaključiti, da so bile vse tri pogodbe (posojilna pogodba, sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke in pogodba o dosmrtnem preživljanju) med seboj povezane in so bile, kot je že na prvi pogled razvidno, sklenjene za zavarovanje interesov toženke.4 Dejstvo, da je toženka tožnici poslala opomin pred izvršbo v zvezi s terjatvijo po (drugi) posojilni pogodbi, kot tudi sama razdružitev pravd zato še ne pomeni, da ni dala povoda za tožbo v zvezi z zahtevkom za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ni mogoče mimo trditev tožnice, da v takšnih okoliščinah pogodbe, s katero tožnica toženki ob svoji smrti "zapušča" nepremičnino, na katero toženka z izvršbo želi poseči, ni (bilo) mogoče obdržati v veljavi. Izvršba oz. grožnje z izvršbo na nepremičnino tožnice, ki se je zavezala po svoji smrti prav to nepremičnino nakloniti toženki, namreč nedvomno kaže na to, da je bilo o mirni ureditvi premoženjskih razmerij med strankama (ki jih ni mogoče obravnavati povsem ločeno eno od drugega) težko govoriti.5 To pomeni, da je toženka s svojim predpravdnim ravnanjem dala povod za predmetno tožbo in do povračila svojih stroškov kljub pripoznavi tožbenega zahtevka ni upravičena.

10. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je sicer res skopa, kljub temu pa omogoča njegov preizkus, kar nenazadnje izhaja tudi iz povzete vsebine same pritožbe. Ključno ugotovitev, kaj je bil povod za spor, se upoštevajoč trditve strank in spisovno dokumentacijo da preizkusiti, zato kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

11. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo 157. člen ZPP, je tožnica upravičena zahtevati povračilo pravdnih stroškov. Odločitev o stroških je torej pravilna in ni obremenjena z uveljavljanimi niti uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

12. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov. Mora pa tožnici povrniti stroške, ki jih je ta imela z odgovorom na pritožbo. Pritožbeno sodišče je tej skladno z veljavno OT6 priznalo stroške za sestavo odgovora na pritožbo v višini 100 točk (po tar. št. 21/2 od pritožbene vrednosti spora 797,42 EUR), materialne stroške v višini 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času odločanja (0,60 EUR7) skupaj znese 74,66 EUR. V primeru zamude s plačilom toženka dolguje tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po izteku roka za plačilo dalje.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP. 2 Tožba je bila vložena 29. 8. 2018. 3 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, komentar mag. N. Betetto k 157. členu. 4 Kot to izhaja tudi iz obrazložitve sklepa II N 367/2018, s katerim je prvostopenjsko sodišče odločalo o ukrepih za zagotovitev varnosti žrtve nasilja po ZPND (Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Uradni list RS, št. 16/2008 s spremembami). 5 Nenazadnje ne gre zanemariti niti tega, da je toženka tožbeni zahtevek sicer pripoznala, hkrati pa tožbene navedbe kot neresnične zanikala in navajala, da (zato) povoda za tožbo ni dala. 6 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami, v nadaljevanju OT. 7 S sklepom o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS, št. 22/2019, se je vrednost odvetniške točke spremenila in znaša 0,60 EUR.