Jedro

V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, se sodni tolmač postavi le v primeru izvajanja ustnih procesnih dejanj.

Splošno sklicevanje na naraščanje pripada zadev in na preobremenjenost službe za BPP po presoji sodišča ne utemeljuje objektivnih razlogov za dolgo trajanje postopka odločanja o prošnji za BPP, ki je bila vložena že pred šestimi meseci. Tudi okoliščina, da je tožnik vložil 50 prošenj za BPP, ne opravičuje odlašanja z odločitvijo v obravnavani zadevi.

Procesne predpostavke za odločanje v upravnem sporu po 65. členu in 4. členu ZUS-1 niso podane, zato sodišče ne more odločati o tožnikovem zahtevku za povrnitev škode ne po prvem odstavku 67. člena, ne po prvem odstavku 66. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se toženi stranki naloži, da v roku 15 dni od prejema te sodbe izda upravni akt, s katerim bo odločila o vlogi tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi Bpp 846/2013. V preostalem delu se tožba zavrže. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Tožnik je 15. 7. 2013 po elektronski pošti na naslov urada sodišča poslal tožbo zaradi molka organa za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Ljubljani, ker ni odločil o njegovi vlogi za BPP v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. III P 427/2013. Sodišče je 16. 7. 2013 prejelo tudi njegovo tožbo, ki jo je poslal po pošti.

V tožbi navaja, da je hkrati s tožbo v navedenem pravdnem postopku 14. 2. 2013 vložil tudi vlogo za oprostitev stroškov tega in nadaljnjih postopkov, postavitev sodnega tolmača za nemški jezik in odvetnika. Organu za BPP očita, da še ni odločil in da s tem krši 2. člen Ustave ter njegove pravice iz 22. in prvega odstavka 23. člena Ustave in pravice iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). O tem naj bi 28. 5. 2013 v smislu 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) obvestil predsednika sodišča ter službo za BPP in napovedal odškodninsko tožbo.

Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in toženki naloži, da o njegovi vlogi odloči v določenem roku, ter da mora tožniku povrniti stroške tega postopka in določi pravično odškodnino zaradi kršenja pravice do poštenega in pravičnega sojenja ter nepotrebnega odlašanja. Uveljavlja še oprostitev sodnih taks, postavitev sodnega tolmača za nemščino in po potrebi (za vložitev revizije) postavitev odvetnika.

Toženka je na poziv sodišča št. I U 1151/2013 (pomotni vpis tožbe, poslane po pošti) z dne 17. 7. 2013 poslala upravne spise v zadevi Bpp 846/2013 in odgovorila na tožbo. V odgovoru pojasnjuje, da je tožnik vložil večje število prošenj za BPP in da je bila 20. 2. 2013 vložena tudi prošnja za BPP pod opr. št. 846/2013, ki jo je služba za BPP v reševanje prejela 12. 3. 2013. Razlogi, zaradi katerih o tožnikovi vlogi še ni odločeno, naj bi bili objektivne narave, stalno naraščanje novih zadev, obremenjenost službe za BPP z zadevami s prekluzivnimi roki ter pomanjkljiva kadrovska zasedba. Pri tožniku naj bi obstajala specifična problematika težavnega ugotavljanja finančnega kriterija za dodelitev BPP, saj služba za BPP kljub temu, da ima tožnik veljavno odločbo o prejemanju denarne socialne pomoči, večkrat preverja premoženjsko stanje prosilca. V zadevi Bpp 113/2013 naj bi bil tožnik pozvan na dopolnitev prošnje v zvezi s tem, a je bil rok za dopolnitev na tožnikovo prošnjo podaljšan do 31. 8. 2013. Meni, da je od odgovora prosilca odvisno, ali bo v zadevi Bpp 113/2013 mogoče izdati zavrnilno odločbo oziroma odločbo o neupravičeni BPP po 41., 42. in 43. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in da mora biti odločitev tudi v tej zadevi enaka.

Tožnik v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 28. 8. 2013, izraža svoje nestrinjanje z razlogi, ki jih toženka navaja v odgovoru na tožbo.

K I. točki izreka Glede tožnikove zahteve za postavitev sodnega tolmača sodišče uvodoma pojasnjuje, da se ta v skladu s prvim odstavkom 102. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), postavi le v primeru izvajanja ustnih procesnih dejanj. Teh v predmetnem upravnem sporu ni bilo. Sodišče je namreč odločitev sprejelo na seji, ker je že na podlagi tožbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Tožba zaradi molka je upravičena.

Po tretjem odstavku 28. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom tega člena sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena vloga zavrnjena, če organ prve stopnje odločbe, zoper katero ni pritožbe, ne izda v predpisanem roku in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik tožbo zoper A.A., kateri je priložena vloga za Bpp v zvezi s tem pravdnim postopkom, vložil 20. 2. 2011 na Okrožno sodišče v Ljubljani, in da je bila ta vloga organu za BPP posredovana z dopisom P 427/2013-III z dne 11. 3. 2013, na katerem je odtisnjen datum 12. 3. 2013. Tožnik v tožbi navaja, da je predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani poslal dopis v smislu 28. člena ZUS-1, vendar v spisu Bpp 846/2013, ki ga je toženka predložila, takega tožnikovega dopisa ni. Iz kopije vloge, ki jo je tožnik priložil pritožbi, je razvidno, da se tožnik sklicuje na poziv, ki ga je naslovil na urad predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 28. 5. 2013, in iz vsebine katerega izhaja, da poziva organ za BPP, naj v nadaljnjih sedmih dneh odloči o njegovi prošnji za BPP v zadevi III P 427/2013. Iz tožbi priložene kopije tega poziva sicer ni razvidno, da ga je organ za BPP prejel in kdaj ga je prejel, ker pa toženka v odgovoru na tožbo prejema tega poziva ne zanika, sodišče šteje, da je izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka organa iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1. Toženka v odgovoru na tožbo navaja razloge, zaradi katerih o tožnikovi vlogi še ni bilo odločeno. Splošno sklicevanje na naraščanje pripada zadev in na preobremenjenost službe za BPP po presoji sodišča ne utemeljuje objektivnih razlogov za dolgo trajanje postopka odločanja o prošnji za BPP, ki je bila vložena že pred šestimi meseci. Tudi okoliščina, da je tožnik vložil 50 prošenj za BPP, ne opravičuje odlašanja z odločitvijo v obravnavani zadevi.

Težavnost ugotavljanja enega izmed pogojev za dodelitev BPP sama po sebi ne upravičuje molka organa. Poleg tega niti iz navedb v odgovoru na tožbo niti iz listin v spisu ne izhaja, da naj bi šlo za težavno ugotavljanje finančnega pogoja za dodelitev BPP, kot to trdi toženka. Ta v odgovoru na tožbo celo navaja, kar izhaja tudi iz listin v spisu, da je bila tožniku z odločbo CSD Ljubljana Center št. 1231-07/2011-11/1 z dne 21. 2. 2013 izdana odločba o upravičenosti do denarne socialne pomoči. Na podlagi drugega odstavka 12. člena ZBPP pa se v postopku dodelitve BPP finančni položaj prosilca ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Omenjena odločba CSD o upravičenosti do denarne socialne pomoči je bila izdana prav v času, ko je tožnik zaprosil za BPP (dan po vložitvi vloge za BPP).

Toženka se sicer sklicuje na ugotovitve o tožnikovem premoženju iz postopka v zadevi Bpp 113/2013, vendar ne navaja, da CSD pri odločanju o upravičenosti tožnika do denarne socialne pomoči ne bi upošteval vsega premoženja, ki ga tožnik ima v času odločanja o upravičenosti do BPP, zaradi česar bi organ za BPP v obravnavani zadevi moral preverjati tožnikovo premoženjsko stanje.

Tudi sklicevanje na določbe 41., 42. in 43. člena ZBPP ne opravičuje odlašanja z odločitvijo o upravičenosti do dodelitve BPP v obravnavani zadevi. Nasprotno, navedene določbe ZBPP se nanašajo prav na postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti v primeru, ko je BPP upravičencu že odobrena, organ za BPP pa naknadno ugotavlja, ali je prišlo do sprememb okoliščin oz. ali je bila BPP upravičencu dodeljena neupravičeno.

Ker pristojni organ o navedeni tožnikovi zahtevi za BPP v zvezi s pravdnim postopkom III P 427/2013 ni odločil v zakonsko predpisanem roku (222. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), in ker tega ni storil niti na njegovo ponovno zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh, razlogi, ki jih toženka navaja, pa molka organa ne upravičujejo, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi v tem delu ugodilo in organu za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani naložilo izdajo upravnega akta v 15 dneh od prejetja sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče upoštevalo dejstvo, da je tožnik dal vlogo že 20. 2. 2013 in da tožnik na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč.

K II. točki izreka V obravnavanem primeru tožnik zahteva tudi plačilo pravične odškodnine zaradi kršenja „pravice do poštenega in pravičnega sojenja v predvidenem roku ter zaradi nepotrebnega odlašanja“. V obravnavanem primeru ni podlage za odločanje o tožnikovem zahtevku, da se povrne škoda po prvem odstavku 67. člena ZUS-1, saj sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena ZUS-1 (podatki postopka tega ne omogočajo, tožnik težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretnega primera pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o tožnikovi prošnji za BPP).

Poleg tega je v upravnem sporu mogoče uveljavljati odškodnino tudi zaradi kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar le s tožbo zaradi kršitve ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, ta tožba pa je dopustna, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za tako imenovano subsidiarno sodno varstvo, pri katerem lahko stranke v upravnem sporu izpodbijajo tudi druge akte, ki niso upravni akti, oziroma uveljavljajo sodno varstvo, če je bil poseg v človekovo pravico storjen z dejanjem. Kot že rečeno, je pogoj za sodno varstvo v upravnem sporu na tej podlagi, da stranki ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pojem drugo sodno varstvo lahko pomeni tudi drugo sodno varstvo po ZUS-1, kar je tudi tožba zaradi molka organa.

Ker po navedenem niso podane procesne predpostavke za odločanje v upravnem sporu po 65. členu in 4. členu ZUS-1, sodišče ne more odločati o tožnikovem zahtevku za povrnitev škode ne po prvem odstavku 67. člena, ne po prvem odstavku 66. člena ZUS-1. Neupošteven je tudi tožnikov predlog za postavitev odvetnika za vložitev revizije. Sodišče v upravnem sporu, v katerem presoja zakonitost izpodbijanega upravnega akta, o tem ne odloča. Zato je tožbo glede zahtevkov za odškodnino in postavitev odvetnika za vložitev revizije zavrglo.

K III. točki izreka Ker je sodišče ugodilo tožbi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Čeprav je tožnik s tožbo uspel le deloma, so stroški zanj enaki kot v primeru, če bi uspel v celoti, zato mu je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila v višini 80,00 EUR. Ta je določen v prvem odstavku 3. člena Pravilnika za primer, če je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik. O predlogu za oprostitev sodnih taks sodišče ni odločalo, ker se sodna taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).