Jedro

Po določbi 2. odstavka 180. člena ZKP je sicer treba sklep o ustavitvi preiskave poslati oškodovancu, vendar je treba to določbo razlagati v povezavi z določbo 3. odstavka 121. člena ZKP, namreč, da je treba v primeru, ko ima oškodovanec pooblaščenca, vročati pisanja pooblaščencu.

Izrek

Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

S sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi odstopa državne tožilke od pregona ustavil preiskavo zoper obd. I.K. za kaznivo dejanje zlorabe kreditne kartice po 2. odstavku 253. člena KZ. Zoper ta sklep je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ker je bil sklep o ustavitvi preiskave izdan v nasprotju z določbami 2. odstavka 180. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), saj je pooblaščenec oškodovanca pravočasno na podlagi 1. odstavka istega člena vložil obtožbo. Predlagala je, da se izpodbijani sklep odpravi.

Zahteva za varstvo zakonitosti zoper izpodbijani sklep ni dovoljena.

Tako kot vsa izredna pravna sredstva, se po določbah 1. odstavka 420. člena ZKP tudi zahteva za varstvo zakonitosti lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo. Po določbi 2. odstavka 132. člena ZKP postane sklep, izdan v kazenskem postopku, pravnomočen, če pritožba ni dovoljena ali ko se ga ne more več izpodbijati s pritožbo. Če je pritožba dovoljena pa mora biti sklep vročen vsem upravičencem do pritožbe in mora za vse preteči rok za pritožbo.

V obravnavani zadevi je oškodovana pravna oseba DC. SLO, d.o.o., Ljubljana v skladu s 65. členom ZKP izvrševala svoje pravice v postopku po pooblaščencu L.A. odvetniku v Ljubljani, ki ga je s pooblastilom z dne... (priloga A 15) pooblastila tudi za "zastopanje po predpisih o kazenskem postopku, zlasti tudi za sprejem tožb, obtožnic, sodb, sklepov". Na podlagi tega pooblastila je pooblaščenec dne... vložil kazensko ovadbo, ji priložil pisne dokaze ter dne... vložil obtožbo v imenu oškodovanca kot tožilca, ko ga je preiskovalni sodnik obvestil, da je državna tožilka odstopila od pregona.

Po določbi 2. odstavka 180. člena ZKP je sicer treba sklep o ustavitvi preiskave poslati oškodovancu, vendar je treba to določbo razlagati v povezavi z določbo 3. odstavka 121. člena ZKP, namreč, da je treba v primeru, ko ima oškodovanec pooblaščenca, vročati pisanja pooblaščencu, in sicer mora po določbah 1. odstavka istega člena sodišče vročiti odločbe, od katerih teče rok za pritožbo, po določbah 119. člena tega zakona. Vrhovno sodišče je po pregledu spisa ugotovilo, da izpodbijani sklep pooblaščencu oškodovanca ni bil vročen, saj preiskovalni sodnik niti ni dal odredbe, naj se vroči tudi pooblaščencu. Ker je pooblaščenec oškodovanca oseba, ki bi mu moral biti sklep na podlagi 3. odstavka 121. člena ZKP vročen, da bi lahko izvrševal pravice zastopanega oškodovanca, to pa ni bilo storjeno, izpodbijani sklep še ni pravnomočen. Zahteve za varstvo zakonitosti zoper nepravnomočno sodbo odločbo pa ni dopustno vložiti, zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obravnavano zahtevo zavrglo kot nedovoljeno.