Jedro

Tožnik v obravnavani zadevi izpodbija oceno sposobnosti pripadnika stalne sestave SV za opravljanje vojaške službe, s katero je zdravstvena komisija tožene stranke ugotovila, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za dolžnost poveljnik oddelka in trajno ni zmožen za vojaško službo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker izpodbijane ocene ni preizkusilo po vsebini in je zaradi tega preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Po stališču pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje predlagano pričo zaslišati in ugotoviti, zakaj sta zdravniško spričevalo in ocena sposobnosti različni. Po potrebi pa bi moralo postaviti izvedenca medicine dela, kot je predlagal tožnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odločbe o sposobnosti pripadnika stalne sestave SV za opravljanje vojaške službe št. ... z dne 15. 10. 2012, da je tožnik stalno nezmožen za vojaško službo (točka I izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne v roku 8 dni 747,50 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od tako določene zapadlosti pa vse do plačila (točka II izreka).

Zoper sodbo se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožena stranka pa je dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške, vključno s pritožbenimi, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Tožnik je na naroku dne 17. 6. 2014 izrecno prerekal izpovedi obeh zaslišanih prič B.B. in C.C., zato ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da ju ni. Glede zaslišanja B.B. je imel celo ugovor prekluzije. Po stališču pritožbe je ocena sposobnosti pripadnika stalne sestave SV za opravljanje vojaške službe, ki jo je prejel tožnik, v nasprotju s Pravilnikom o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo. Tožnik je za dejstvo, da se zoper njega zaradi izdane odločbe ZPIZ vodi ta postopek, izvedel šele, ko je bil pozvan na podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Ista zdravnica, ki je tudi sodelovala v komisiji za ocenjevanje sposobnosti pripadnikov SV za opravljanje vojaške službe v oktobru 2012, je v decembru 2012 ocenila, da je tožnik sposoben za opravljanje vojaške službe skladno s odločbo ZPIZ z dne 24. 4. 2012. Komisija v oktobru ni zdravstveno pregledala in preiskala tožnika, z ocenjevanjem pa ga sploh ni seznanila. Zato je tožnik sodišču prve stopnje predlagal pritegnitev izvedenca medicinske stroke (konkretno: medicine dela) in zaslišanje članice komisije D.D., ki je hkrati tudi zdravnica, h kateri je bil tožnik napoten na obdobni usmerjeni preventivni zdravstveni pregled. Oba dokazna predloga je sodišče prve stopnje pavšalno zavrnilo, tožnik pa je v zvezi s tem dal potrebne ugovore. Prav tako je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi dokazni predlog tožeče stranke o dejstvu, da tožena stranka razpolaga z aktivnimi dušniki, ki hrup nevtralizirajo do mere odločbe ZPIZ, tako da bi lahko tožnik ob uporabi teh dušnikov normalno opravljal vojaško službo. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in tudi v pritožbi pavšalno zatrjevanih ne, da pa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovilo in vsaj preuarnjeno odločilo ter zavrnilo tožbeni zahtevek.

Tožnik v obravnavani zadevi izpodbija oceno sposobnosti pripadnika stalne sestave SV za opravljanje vojaške službe št. ... z dne 15. 10. 2012, s katero je zdravstvena komisija tožene stranke ugotovila, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za dolžnost „poveljnik oddelka“ in trajno ni zmožen za vojaško službo. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku vpogledalo listine v spisu ter zaslišalo priči C.C. (l. št. 30-32) in B.B. (l. št. 32) in tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da bi tožnik kot poveljnik oddelka moral sodelovati tudi pri izvedbi streljanj z AP ... in pištolo ..., zaradi tega pa bi bil izpostavljen hrupu nekaj čez 100 dB. Določene aktivnosti vojakov se opravljajo občasno tudi na višini, kar za tožnika, glede na odločbo ZPIZ z dne 24. 4. 2012, tudi ni primerno. Tako je, po stališču sodišča prve stopnje, zaključek zdravstvene komisije tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje dela poveljnika oddelka, očiten in utemeljen.

Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati predlagano pričo D.D. in po potrebi postaviti izvedenca medicine dela. Iz zdravniškega spričevala z dne 20. 12. 2012 (priloga B7) izhaja, da je tožnik, skladno z oceno invalidske komisije z dne 24. 4. 2012, sposoben za opravljanje dela poveljnika oddelka. Iz odločbe ZPIZ z dne 24. 4. 2012 (A3) je razvidno, da je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto, lahka dela v ropotu do 80 dB, ne na delih, kjer se zahteva praktično normalen sluh, ne na višini, s polnim delovnim časom od 14. 3. 2012 dalje. Iz ocene sposobnosti pripadnika stalne sestave SV za opravljanje vojaške službe (A10) ne izhaja, kaj je poleg zdravstvene dokumentacije obravnavala komisija, prav tako pa tudi ne, zakaj tožnik ni sposoben za opravljanje vojaške službe.

Sodišče prve stopnje se do zdravniškega spričevala z dne 20. 12. 2012 ni opredelilo, prav tako pa tudi ni zaslišalo predlagane priče D.D., ki je bila članica zdravniške komisije tožene stranke. Ta komisija je ugotovila, da je tožnik trajno nesposoben za opravljanje dela poveljnika oddelka, k D.D. pa je bil tožnik kasneje napoten na obdobni usmerjeni zdravniški pregled, kjer je bilo ugotovljeno, da je sposoben za opravljanje dela poveljnika oddelka z omejitvami iz odločbe ZPIZ z dne 24. 4. 2012. Po stališču pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje predlagano pričo zaslišati in ugotoviti, zakaj sta zdravniško spričevalo z dne 20. 12. 2012 in ocena sposobnosti z dne 15. 10. 2012 različni. Po potrebi pa bi moralo postaviti izvedenca medicine dela, kot je predlagal tožnik.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker izpodbijane ocene z dne 15. 10. 2012 ni preizkusilo po vsebini in je zaradi tega preuranjeno odločilo, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP). Pritožbeno sodišče je ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka, saj sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlagane priče, čeprav je njeno zaslišanje nujno potrebno. Prav tako ni ugotovilo vzroka za razliko med vsebino zdravniškega spričevala z dne 20. 12. 2012 in oceno z dne 15. 10. 2012. Tako naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek v nakazani smeri, oceni ali je potrebno postaviti tudi izvedenca medicine dela ter o zadevi ponovno odloči. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.