Jedro

ZNP določa v 45. členu širši krog oseb, ki so legitimirane za uvedbo postopka, od tistih, ki so po določbi 46. v zvezi z določbo 54. člena ZNP opredeljene kot udeleženci tega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Udeleženec M. B. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice T. N., da se ji vrne poslovna sposobnost oziroma, da se ji vsaj delno vrne poslovna sposobnost, ter odločilo, da se ji ne vrne pravica voliti in biti voljena.

2. Proti temu sklepu se pritožuje sestra predlagateljice A. Š.. Navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov kot udeleženka postopka, predlaga pa spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Ker se je zdravstveno stanje predlagateljice ob abstinenci alkohola od leta 2007 izboljšalo, bi se ji poslovna sposobnost lahko vsaj deloma vrnila, nedvomno pa ne sodi več na zaprti oddelek. Glede na izvedensko mnenje je pričakovati nadaljnje izboljšanje zdravstvenega stanja predlagateljice. Ugotavlja, da skrbnik predlagateljice ne deluje v njeno korist, temveč zasleduje predvsem lastni interes. Zato bi moralo sodišče na podlagi 82. člena ZPP predlagateljici postaviti začasnega zastopnika.

3. Odgovor na pritožbo je vložil skrbnik predlagateljice M. B. kot udeleženec tega nepravdnega postopka. Navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva pri sojenju in ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka. Udeleženka A. Š. tudi ni stranka v postopku in je kvečjemu lahko nastopala kot javnost. Izvedeniško mnenje, ki je bilo narejeno v tem postopku, nedvomno izkazuje, da je bilo potrebno predlog predlagateljice zavrniti. Poleg tega se poraja dvom, ali je vložitev predloga v tem postopku insistirala A. Š. in njena pooblaščenka.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Zakon o nepravdnem postopku – ZNP ureja legitimacijo za vlaganje pravnih sredstev v nepravdnem postopku v 30. členu. V prvem odstavku določa, da lahko vlagajo pravna sredstva udeleženci postopka (tudi tisti, ki niso sodelovali v postopku na prvi stopnji). Krog udeležencev v nepravdnem postopku našteva 19. člen ZNP: predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. V nepravdnem postopku zaradi odvzema oziroma vrnitve poslovne sposobnosti ZNP še posebej ureja krog udeležencev. Udeleženca v tovrstnem postopku sta poleg predlagatelja in osebe, o kateri se vodi postopek, tudi skrbnik osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost in pristojni Center za socialno delo (46. člen ZNP). Kadar teče postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, se citirana določba smiselno uporablja glede na drugi odstavek 54. člena ZNP.

6. Iz podatkov spisa je razvidno, da je pritožnica sestra predlagateljice, ki pa ne nastopa kot predlagateljica tega postopka. ZNP namreč določa v 45. členu širši krog oseb, ki so legitimirane za uvedbo postopka, od tistih, ki so po določbi 46. v zvezi z določbo 54. člena ZNP opredeljene kot udeleženci tega postopka. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje pritožnici omogočilo, da sodeluje v postopku in ji dopustilo udeležbo na narokih ter vlaganje pripravljalnih vlog, ji po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče priznati statusa udeleženke v postopku po 46. členu ZNP. Tudi po splošni določbi 19. člena ZNP pritožnica ni izkazala, da sodi med osebe, na katere se sodna odločba neposredno nanaša oziroma osebe, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Zgolj to, da naj bi pritožnica pomagala v postopku predlagateljici, da bi bilo dejansko stanje bolje razčiščeno, ne zadostuje in ji s tem ni mogoče dodeliti statusa udeleženke. Glede zastopanja predlagateljice, pa je sodišče prve stopnje v postopku očitno ravnalo skladno z določbo 39. člena ZNP, po kateri lahko zaradi uveljavitve svojih pravic ali interesov sami opravljajo procesna dejanja tudi udeleženci, ki niso poslovno sposobni.

7. Pritožbeno sodišče je zato zavrglo pritožbo kot nedovoljeno na podlagi 352. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, saj je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.

8. Udeleženec M. B. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi 35. člena ZNP.