Jedro

Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevkov in dokup je izveden šele s plačilom prispevka. Za pritožbeno rešitev zadeve je bistveno, da tožnik plačila prispevkov ni opravil do 31. 12. 2012, to je do konca veljavnosti ZPIZ-1, temveč šele 7. 1. 2014. Posledično ni upravičen do nove odmere pokojnine po ZPIZ-2H.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 4. 2022 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 1. 2022 (I. tč. izreka) ter sklenilo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka). Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo tako, da se tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi oz. podrejeno sodba razveljavi in vrne sodišču v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Ne strinja se s sodiščem, da je za odločitev pomembno kdaj so bili plačani prispevki za dokupljeno dobo in meni, da nepravilno razlikuje med dokupljeno in delovno dobo. Čas študija in vojaščine se všteva v zavarovalno dobo in ne v delovno dobo. Ni primerno sklicevanje sodišča na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/13-44. Novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-2H) nima razlikovalnega kriterija med zavarovanci, ki so prispevke plačali do 31. 12. 2012 in tistimi, ki so jih plačali po navedenem datumu. Bistveno je, da so bili prispevki plačani do uveljavitve pravice do starostne pokojnine oz. do ponovne odmere pokojnine. Povzema 3. člen ZPIZ-2H ki ne zahteva, da bi moral zavarovanec uveljaviti pravico do pokojnine z dokupom dobe in plačilom prispevkov do 31. decembra 2012. Po definiciji iz ZPIZ-1 je bila dokupljena doba obdobje, v katerem zavarovanec ni bil vključen v obvezno ali prostovoljno zavarovanje, šteje pa se v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov. Potrebno je upoštevati dan, ko je zahteval dokup študija in vojaščine. Torej 24. 12. 2012 in ne 7. 1. 2014, ko je prispevke plačal. Do odločitve o zahtevku je poteklo več kot eno leto, vendar je sodišče glede tega ostalo povsem nemo. Spregledalo je, da je prispevke plačal na podlagi odločbe izdane 7 dni manj kot eno leto za tem, ko je uveljavil pravico do dokupa, kar ima za posledico napačno uporabo ZPIZ-2H. Sporno je, ali je z vlogo z dne 24. 12. 2012 za dokup pokojninske dobe izpolnil pogoj iz 3. člena ZPIZ-2H ali ne. Ker ZPIZ-2H vzpostavlja pravico do ponovne odmere in ni predpisano, da so prispevki morali biti plačani do 31. 12. 2012, tožbeni zahtevek ni utemeljeno zavrnjen. Podana je bistvena kršitev ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. V zadevi ni prišlo do smiselno zatrjevane kršitve iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP niti do kakšnih drugih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP bi bila podana le, če bi sodba imela pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Torej tedaj, če bi bil izrek sodbe nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba ne bi imela razlogov ali v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstev ne bi bili jasni, ali bi bili v nasprotju sami s seboj. Ker je izpodbijana sodba obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, jo je mogoče preizkusiti, zato pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.

5. Enako velja glede očitane pomanjkljive ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, ki v zadevi zagotovo nista podani.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik zahtevo za dokup zavarovalne dobe za čas študija in služenja vojaškega roka vložil 24. 12. 2012. Z upravnima aktoma z dne 16. 12. 2013 je bilo odločeno, da se mu v zavarovalno dobo všteje čas dodiplomskega študija od 1. 10. 1976 do 28. 2. 1979 v trajanju 2 let in 5 mesecev proti plačilu 6.422,92 EUR prispevka, v 15 dneh od vročitve odločbe ter čas služenja vojaškega roka od 13. 4. 1979 do 17. 3. 1980 za 11 mesecev in 5 dni proti plačilu 2.473,19 EUR prispevka, v 15 dneh od vročitve odločbe. Tožnik je prispevke plačal 7. 1. 2014 in s tem dnem dejansko izvedel dokup pokojninske dobe. Na podlagi dne 22. 7. 2016 vložene zahteve mu je bila z odločbo z dne 2. 8. 2016 priznana pravica do _predčasne pokojnine_ v znesku 608,71 EUR od 1. 9. 2016 dalje, ker je dopolnil 60 let in 2 meseca starosti ter 40 let in 3 dni pokojninske dobe, od tega _35 let, 4 mesecev in 24 dni pokojninske dobe brez dokupa._ Kasnejših sprememb zaradi 10 urne vključitve v zavarovanje in izplačevanja sorazmernega dela predčasne pokojnine, podrobno povzetih v 7. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe, pritožbeno sodišče ne povzema znova.

6. V zadevi gre za presojo odločb z dne 26. 1. 2022 in 11. 4. 2022, izdanih po dne 29. 11. 2021 vloženi zahtevi za novo odmero pokojnine na podlagi ZPIZ-2H v zvezi z dokupljeno pokojninsko dobo. V predsodnem postopku je bila zahteva za odmero starostne pokojnine na podlagi 3. člena ZPIZ-2H zavrnjena, ker dokup pokojninske dobe ni bil izveden do 31. 12. 2012. V sodno socialni zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen da se mu z upoštevanjem dobe, dokupljene v letu 2014 odmeri starostna pokojnina namesto predčasne pokojnine.

7. Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženi zavod je podana v ZPIZ-2H. Novela zakona je bila objavljena v Uradnem listu RS 9. 10. 2020 in se je pričela uporabljati s 1. 1. 2021. V 3. členu prehodne in končne določbe ZPIZ-2H je izrecno določeno, da se zavarovancu, ki je **_z dokupom_** **pokojninske dobe _do 31. 12. 2012_** _uveljavil pravico do pokojnine_ ali izplačila dela pokojnine po zakonu, zavod v šestih mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino oz. odmeri starostno pokojnino namesto predčasne z upoštevanjem dobe kot pokojninske dobe brez dokupa. Nova pokojnina oz. izplačilo dela pokojnine zavarovancu pripada od začetka uporabe zakona (1. odst. 3. člena ZPIZ-2H).

8. Vendar pa dejansko stanje iz 3. člena ZPIZ-2H v obravnavani zadevi zagotovo ni podano. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega, da je za razsojo zadeve edino odločilno in bistveno, kdaj so bili plačani prispevki in ne kdaj je bila vložena zahteva za dokup pokojninske dobe. Pri tem se v 11. tč. obrazložitve sodbe pravilno in prepričljivo sklicuje na enotno ustaljeno sodno prakso, k čemur pritožbeno sodišče nima več kaj dodati. Ponovno lahko poudari le, da pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevkov in da je dokup izveden šele s plačilom prispevka. Za pritožbeno rešitev zadeve je bistveno, da tožnik plačila prispevkov ni opravil do 31. 12. 2012, to je do konca veljavnosti ZPIZ-1, temveč šele 7. 1. 2014. Posledično ni upravičen do nove odmere pokojnine po ZPIZ-2H.3

9. Povsem zmotno je stališče pritožnika, da je potrebno upoštevati datum vložitve zahteve in ne datum plačila prispevkov. Sistemska zakonodaja pokojninsko invalidskega zavarovanja je kogentne narave. Posameznih določb zakona ni dopustno uporabljati drugače kot glasijo. V 1. odst. 3. člena ZPIZ-2H je eksplicitno določeno, da se dokupljena doba upošteva kot pokojninska doba brez dokupa, če je bil dokup opravljen do 31. 12. 2012. Že jezikovna razlaga 3. člena ZPIZ-2H, ki predpisuje dokup dobe do točno določenega datuma ne omogoča drugačne interpretacije, kot je bila uporabljena v predsodnem postopku in pred sodiščem prve stopnje.

10. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti, je tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo. Pritožnikova preostala izvajanja pravno niso relevantna in ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane. Pritožba ne more biti uspešna. Na podlagi 353. člena ZPP jo je potrebno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati izreči, da krije pritožnik sam svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 139/2022. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Tako je bilo razsojeno tudi v zadevah opr. št. Psp 212/2022, Psp 335/2022 itd. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.