Jedro

Nadomestna izpolnitev je naturalna obveznost, zato terjatev preneha z nadomestno izpolnitvijo šele, ko upnik nadomestno izpolnitev sprejme (prim. 1. odst. 283. čl. OZ).

Izrek

Ugovor dolžnika glede zneska 1,500.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 6.4.2002 se zavrne in se glede tega zneska potrdi sklep o dovolitvi nadaljevanja izvršbe.

V preostalem delu pa se ugovoru, kolikor o njem ni bilo že odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. In 2001/00169-13 z dne 13.6.2002, ugodi in se izvršba tudi v tem delu ustavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - prodajo dolžnikovih nepremičnin, zaradi izterjave zneska 6,307.888,55 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da sta z upnikom dne 27.3.2002 sklenila poravnavo, po kateri je dolžnik dolžan upniku izročiti 324 parov hlač (kar je že storil) in plačati na račun 1,500,000,00 SIT, upnik pa se je zavezal umakniti vse predloge za izvršbo.

Upnik je na ugovor odgovoril in navedel, da sta z dolžnikom res sklenila poravnavo, vendar je dolžnik dosedaj izročil samo hlače, ni pa plačal 1,500.000,00 SIT na upnikov račun, zato dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil v celoti in torej niso podani pogoji za umik predloga za izvršbo.

S sklepom z dne 13.6.2002, ki je postal pravnomočen dne 28.8.2002, je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika deloma ugodilo in izvršbo ustavilo za dne 27.3.2002 plačani znesek 1,393.200,00 SIT (1. točka izreka sklepa z dne 13.6.2002), glede preostalega dela ugovora pa je ugotovilo, da je neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor je deloma utemeljen.

Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dolžnikov ugovor po vsebini ugovor po izteku roka v smislu 56. čl. ZIZ, saj temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev (delna ugasnitev terjatve) in je tudi nastopilo po nastanku izvršilnega naslova (dogovor je bil sklenjen dne 27.3.2002, torej po izdaji izpodbijanega sklepa o dovolitvi nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom).

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemljen. Dolžnik mora navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. To velja tudi za ugovor po izteku roka, pri čemer je treba upoštevati tudi dodatne pogoje, ki jih za vložitev takega ugovora predpisuje 56. čl. ZIZ, in ki so v obravnavenam primeru izpolnjeni (glej prejšnji odstavek te obrazložitve).

Dolžnik v ugovoru navaja, da je upnikova terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, ki je podlaga za izterjavo v tem postopku (smiselni ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ), ker je bila z upnikom dne 27.3.2002 sklenjena pogodba o poravnavi (priloga B3). Iz upnikovega odgovora na ugovor z dne 15.4.2002 (redna št. 10) izhaja, da sklenitev in vsebina dogovora z dne 27.3.2002 med strankama nista sporni, sporna pa je pravna razlaga določb dogovora.

Iz I. in II. člena poravnave v prilogi B3 je razvidno, da se nanaša na terjatve, ki se izterjujejo v tej izvršilni zadevi. Dolžnik se je v II. členu zavezal izročiti upniku 324 kosov moških hlač, kar je razvidno iz računa št. 1/02, ter do dne 5.4.2002 na žiro račun upnika plačati znesek 1,500.000,00 SIT. S tem so poravnane vse medsebojne terjatve in obveznosti strank in upnik se zavezuje umakniti navedena predloga za izvršbo. Stranki sta se dogovorili, da nosita vsaka svoje stroške (zadnji stavek II. člena).

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sporazum, ki sta ga stranki poimenovali poravnava, glede dela terjatve po svoji vsebini dogovor o nadomestni izpolnitvi v smislu 283. člena Obligacijskega zakonika (OZ). V sporazumu se stranki sklicujeta na izpodbijani sklep opr. št. In 2001/00169 z dne 12.3.2002, s katerim je sodišče odločilo o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom za izterjavo preostanka terjatve v znesku 6,307.888,55 SIT s pripadki. Glede na to, da sta se stranki dogovorili, da je dolžnik dolžan upniku plačati v denarju še znesek 1,500.000,00 SIT, sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta se stranki glede preostalega dela terjatve, ki je predmet izvršilnega naslova, dogovorili za nadomestno izpolnitev z izročitvijo 324 parov hlač. Terjatev z nadomestno izpolnitvijo preneha, ko upnik nadomestno izpolnitev sprejme (prim. 1. odst. 283. čl. OZ). Izročitev hlač dolžnik dokazuje z dobavnico z dne 27.3.2002 (priloga B1) in z računom z istim datumom (priloga B2), pa tudi upnik v odgovoru na ugovor izročitev hlač priznava kot nesporno, zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upnikova terjatev - razen za znesek 1,500.000,00 SIT - prenehala z nadomestno izpolnitvijo - izročitvijo 324 parov moških hlač. Z dogovorom, da vsaka stranka nosi svoje stroške, je po volji strank prenehala tudi upnikova terjatev iz naslova izvršilnih stroškov.

Sporazum o nadomestni izpolnitvi je bil z izročitvijo hlač izpolnjen in s tem zavezujoč s trenutkom podpisa (IV. člen), zato je zmotno pravno stališče upnika v odgovoru na ugovor (in tudi sodišča prve stopnje v razlogih sklepa z dne 13.6.2002), da zaradi neplačila zneska 1,500.000,00 SIT obveznost dolžnika še vedno obstaja v enakem znesku, kot je bila pred sklenitvijo sporazuma (zmanjšanem za vrednost izročenih hlač, kot jo priznava upnik). Kot je bilo že povedano zgoraj, je z izročitvijo hlač del upnikove terjatve po volji strank ugasnil, neizpolnjena pa je ostala le še dolžnikova denarna obveznost na plačilo zneska 1,500.000,00 SIT. Pri tem ni pomembno, da je v računu št. 1/02 (priloga B2) vrednost hlač navedena v manjšem znesku, saj je odločilen dogovor strank v pogodbi z dne 27.3.2002 in upnikov sprejem nadomestne izpolnitve, račun pa je bil predložen le kot dokazilo o izročitvi hlač, s čimer je del obveznosti prenehal z nadomestno izpolnitvijo. Ker dolžnik v ugovoru niti ne trdi, da bi preostanek svoje obveznosti (plačilo 1,500.000,00 SIT) že izpolnil, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je njegov ugovor glede tega dela upnikove terjatve neutemeljen po določbah 2. odst. 53. čl. ZIZ. Dolžnik od navedenega zneska dolguje tudi zakonite zamudne obresti od dneva, ko je prišel v zamudo z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti, ki je po sporazumu strank zapadla dne 5.4.2002 (1. odst. 378. čl. OZ), saj je bila upnikova terjatev vseskozi obrestovana po obrestni meri zakonitih zamudnih obresti.

Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa tega dela izpodbijanega sklepa (glede zneska 1,500.000,00 SIT s pripadki) po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor po izteku roka glede zneska 1,500.000,00 SIT s pripadki zavrnilo kot neutemeljen in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep o dovolitvi nadaljevanja izvršbe (prva točka izreka tega sklepa).

V preostalem delu pa je upnikova denarna terjatev z nadomestno izpolnitvijo - izročitvijo 324 parov moških hlač - prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, kot je bilo obrazloženo v prejšnjih odstavkih. Dolžnikov ugovor po izteku roka je v tem delu, kolikor o njem ni bilo že odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 13.6.2002, utemeljen v smislu določil 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je dolžnik navedel pravno pomembno dejstvo (prenehanje terjatve z nadomestno izpolnitvijo) in tudi predložil dokaze zanj (pogodba z dne 27.3.2002, dokazila o izročitvi hlač, ki jo tudi upnik priznava kot nesporno). Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovoru po izteku roka v tem delu ugodilo in izvršbo ustavilo (druga točka izreka tega sklepa).