Jedro

Soglašati je namreč s prepričljivimi in razumnimi zaključki sodišča prve stopnje, saj tudi po presoji pritožbenega sodišča samo dejstvo, da je obdolženec B. B. ponujal na prodaj prepovedano drogo, za kar mu je A. A. izročil 200,00 EUR, še ne dokazuje, da je izpolnjen tudi subjektivni element očitanega kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Odločilo je še, da po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika proračun.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega očitanega mu kaznivega dejanja in mu izreče pogojno obsodbo, v kateri mu naj določi kazen eno leto zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi dveh let ne stori novega kaznivega dejanja, hkrati pa naj mu v skladu s 74. členom KZ-1 odvzame še premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, in sicer v višini 200,00 EUR.

3. Na pritožbo državnega tožilca je odgovoril zagovornik obdolženca in se v odgovoru zavzel za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne oporeka dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje glede samega poteka obravnavanega dogodka, saj je tudi po prepričanju pritožbe sodišče prve stopnje pravilno sledilo izpovedbi B. B. in mu ne glede na zagovor obdolženca verjelo. Iz nespornih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da sta se obdolženec in B. B. spoznala v zaporu v M., od koder sta bila nato izpuščena, nakar je po prihodu iz zapora obdolženec poklical B. B. ter mu povedal, da mu lahko za 200,00 EUR nabavi "gumo". Gre za sintetično drogo, ki se uživa s kajenjem. Srečala sta se na parkirišču pri Avtobusni postaji v M., kamor je B. B. prišel z mamo ter partnerko in obdolženec mu je ponudil, da mu za 200,00 EUR nabavi navedeno prepovedano drogo. B. B. je šel z njim do nekega bloka, kjer je počakal na drugi strani ceste, obdolženec pa je odšel v blok, da drogo nabavi. Ko ga dobre pol ure ni bilo, ga je najprej poklical in obdolženec je dejal, da preizkuša drogo, kasneje pa se mu na telefon ni več oglasil. B. B. je nato ugotovil, da je obdolženec le šel okrog stanovanjskega bloka in nato prizorišče zapustil na drugi strani ulice, in ko se ni oglasil na telefon, je B. B. vedel, da ga je "prinesel okrog". Državni tožilec v obdolženčevi ponudbi, da bo B. B. prodal prepovedano drogo, prepoznava očitano kaznivo dejanje, medtem ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da je obdolženec imel namen B. B. le prevarati in od njega dobiti denar, ne da bi mu v resnici imel namen ponuditi v prodajo prepovedano drogo.

6. Državni tožilec odločitev sodišča, ki je štelo, da ni dokazana zahtevana oblika krivde za očitano kaznivo dejanje, to je naklep, graja z navedbami, da je sodišče v tem pogledu dejansko stanje zmotno ugotovilo. Po pritožbenih navedbah je obdolženec že v zaporu B. B. povedal, da uživa to drogo in mu je že takrat dejal, da mu jo lahko "zrihta". Ob tem mu je v zaporu še ponujal, da mu lahko proda tudi druge droge. Glede na to, da je kritičnega dne obdolženec B. B. ponudil na prodaj 25 gramov prepovedane droge Afgane in mu je B. B. tudi izročil 200,00 EUR, državni tožilec meni, da je s tem obdolženec izvršil očitano kaznivo dejanje, ki je lahko storjeno že s tem, ko prodajalec ponuja nakup prepovedane droge, saj je to dejanje dokončano že s sporazumom med prodajalcem in kupcem glede blaga in cene. Tako je prepričan, da je obdolženec ravnal zavestno in mu je dokazan tudi subjektivni element očitanega kaznivega dejanja, saj je že sodišče prve stopnje zaključilo, da je obdolženec B. B. dejansko neupravičeno ponujal na prodaj sintetični kanabinoid (Afgano), za kar mu je B. B. izročil 200,00 EUR. Poleg tega je bila pri obdolžencu ob hišni preiskavi najdena neznana snov na kovinski žlici in iz Poročila o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 10. 1. 2022 izhaja, da je šlo za prepovedano drogo heroin.

7. Državnemu tožilcu ni mogoče pritrditi. Soglašati je namreč s prepričljivimi in razumnimi zaključki sodišča prve stopnje, saj tudi po presoji pritožbenega sodišča samo dejstvo, da je obdolženec B. B. ponujal na prodaj prepovedano drogo, za kar mu je B. B. izročil 200,00 EUR, še ne dokazuje, da je izpolnjen tudi subjektivni element očitanega kaznivega dejanja. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, se za to kaznivo dejanje zahteva naklepno ravnanje, torej bi moral obdolženec dejansko hoteti B. B. ponuditi v prodajo prepovedano drogo, česar pa na podlagi izpostavljenih dejanskih okoliščin, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče trditi. Ne gre prezreti, da je že sam B. B. dejanje obdolženca policiji prijavil kot prevaro oziroma tatvino (uradni zaznamek z dne 1. 12. 2021 na prilogi A1/1/1) in tudi iz njegove izpovedbe izhaja, da ga je obdolženec pretental. B. B. tako v resnici ni imel namena ponuditi na prodaj prepovedane droge, temveč od njega izvabiti 200,00 EUR, kar potrjuje tudi okoliščina, da pri hišni preiskavi na domu obdolženca niti ni bila najdena prepovedana droga, ki jo je ponujal B. B.. To, da so bili najdeni na kovinski žlici ostanki heroina, ne more omajati trdnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, saj četudi je obdolženec bil uživalec droge, to še ne dokazuje, da je tedaj imel namen B. B. dejansko ponuditi na prodaj v opisu dejanja navedeno prepovedano drogo. Obdolženčevo ravnanje, ko je očitno ponudbo droge izkoristil le za to, da je s prevaro od B. B. pridobil denar, tako ne odraža namena, da bi mu dejansko hotel ponuditi na prodaj prepovedano drogo oziroma mu jo prodati.

8. Tehtnih in jasno utemeljenih razlogov prvostopenjskega sodišča tako pritožba državnega tožilca ne more omajati, in ker pritožbeno sodišče tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je pritožbo okrožnega državnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker državni tožilec s pritožbo ni uspel (drugi odstavek 98. člena ZKP).