Jedro

S pretekom postavljenega sodnega roka nastopi prekluzija in sodišče prepozno opravljenega procesnega dejanja ne sme upoštevati. Ta rok je sicer podaljšljiv, vendar je treba podaljšanje predlagati pred potekom roka. Po poteku roka se lahko posledice zamude procesnega roka iz opravičenih razlogov odpravijo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

Iz vloge pooblaščenca ne izhaja zatrjevanje, da je zamudil kakšno procesno dejanje, temveč zgolj naknadno popravlja pomanjkljivost tožbe, za katero je prekludiran. Zamuda roka je eden od pogojev oziroma procesnih predpostavk za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vsi pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Oblikovanje pravilnih zahtevkov je odgovornost stranke. Te vloge sodišče ni upoštevalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak kot drugo vlogo med postopkom.

Izrek

I.Tožba A. A. (sedaj dediči) se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju, je prejelo tožbo v upravnem sporu, ki naj bi jo po pooblastilu odvetnika I. I. vložil A. A. (sedaj pokojni tožnik), stanujoč Cesta ..., A., s priloženim sklepom Urada predsednika na Okrožnem sodišču Maribor št. SuNp 8/2023-4 z dne 5. 7. 2023, vlogo pooblaščenca tožnika z dne 5. 5. 2023, nadzorstveno pritožbo pooblaščenca tožnika z dne 5. 6. 2023 in odločbo Okrožnega sodišča Maribor, opr. št. Bpp 1246/2022 z dne 29. 9. 2022.

2.V tožbi pokojni tožnik, po I. I., ki pooblastila za zastopanje ob vložitvi tožbe ni priložil, izpodbija sklep toženke št. SuNp 8/2023-4 z dne 5. 7. 2023. Z njim je toženka zavrgla nadzorstveno pritožbo vlagatelja, odvetnika I. I. z dne 5. 6. 2023 (domnevnega pooblaščenca pokojnega tožnika v tem upravnem sporu). Iz tožbe je razbrati, da je zoper pokojnega tožnika tekel prekrškovni postopek pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, št. ZSV 349/2020, pri čemer je Višje sodišče v Mariboru postopek ustavilo, saj je tožnik med postopkom, 6. 12. 2022, umrl. I. I. je kot zagovornik pokojnega tožnika nato priglasil stroške svojega zagovora, o njegovem predlogu pa prekrškovno sodišče v več kot štirih (4) mesecih naj ne bi odločilo. I. I., ki naj bi imel še veljavno pooblastilo za zastopanje iz prekrškovnega postopka, je zaradi nepotrebnega odlašanja z odločanjem o zahtevku za povrnitev stroškov zagovora v prekrškovnem postopku, 5. 6. 2023 vložil nadzorstveno pritožbo. Tožnik navaja, da je procesna odločitev toženke, da je nadzorstveno pritožbo vložil pooblaščenec v lastnem imenu, čeprav ni stranka v postopku, napačna. Temu oporeka, saj da je bila nadzorstvena pritožbo vložena v njegovem imenu in ne v imenu njegovega pooblaščenca, na koncu predlaga še taksno oprostitev v postopku upravnega spora. Naslovnemu sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi in odločbo toženke v celoti odpravi, ter zadevo vrne v ponovni postopek z napotilom, da o zadevi vsebinsko odloči. Zahteva tudi povrnitev stroškov v postopku.

3.V okviru predhodnega preizkusa tožbe je bilo ugotovljeno, da je tožba nepopolna oz. nerazumljiva. Sodišče je zato s pozivom z dne 24. 8. 2023 tožnika po I. I. pozvalo na odpravo pomanjkljivosti tožbe. Primarno zato, ker tožbi ni bilo priloženo pooblastilo za zastopanje tožnika oziroma je bila kot tožnik navedena oseba, za katero je bilo ugotovljeno, da je umrla. Nadalje je sodišče tožniku še pojasnilo, da iz izpodbijanega akta ne izhaja, da bi bil vlagatelj nadzorstvene pritožbe tožnik tega upravnega spora. Sodišče na aktivno legitimacijo pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), zato je prvo tožnika pozvalo, da v roku 8 dni od prejema poziva, pravilno opredeli tožnika, ob upoštevanju, da mrtva oseba ne more biti stranka postopka. Opozorilo je tudi na pravne posledice 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, da bo v tem primeru sodišče tožbo s sklepom zavrglo.

4.Sodišče je poziv vročilo I. I., ki naj bi nastopal kot pooblaščenec tožnika. Poziv mu je bil vročen 28. 8. 2023. Rok 8 dni za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel v torek, 5. 9. 2023. Sodišče je prejelo pravočasno vlogo I. I. z dne 31. 8. 2023 za odpravo pomanjkljivosti tožbe v tem upravnem sporu, v kateri je I. I. (do sedaj naveden kot pooblaščenec A. A.) spremenil opredelitev tožnika in navedel, da so to sedaj "Dediči po pokojnem A. A., umrlem 6. 12. 2022, nazadnje stanujočem Ulica ..., A." in je "trenutno še neznane dediče" upravičen zastopati na podlagi pooblastila, ki ga je pridobil v povezanem prekrškovnem postopku. Predlaga še, da sodišče prekine postopek do zaključka postopka za obnovo dokončnega upravnega postopka v zadevi in kot prilogo priloži kopijo predloga za obnovo postopka z dne 30. 8. 2023.

5.I. I. je kasneje sodišču poslal še dodatno vlogo z zadevo "Dopolnitev tožbe" z dne 26. 10. 2023, ki jo je sodišče prejelo 30. 10. 2023. V njej je zraven že obstoječega prvo tožnika (dediči po pokojnem A. A., umrlem 6. 12. 2022, nazadnje stanujočem Ulica ..., A.), kot drugo tožnika navedel še sebe, torej I. I., Ulica ..., A., in obrazložil razloge, zakaj bi mu upravni organ moral priznati status stranskega udeleženca v upravnem postopku. K vlogi priloži tudi pooblastilo za zastopanje drugo tožnika po pooblaščencu.

6.Sodišče je tožbo v tem upravnem sporu zavrglo iz naslednjih razlogov:

7.V skladu s 36. členom ZUS-1 mora sodišče najprej preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kar določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, mora v upravnem postopku najprej doseči položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku (17. člen ZUS-1). Po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka.

8.Sodišče ugotavlja, da izpodbijan sklep ne posega v pravice ali obveznosti pokojnega A. A., kot tožnika, ampak v položaj I. I. Da bi sodišče lahko upoštevalo odpravo pomanjkljivosti tožbe, tako da so prvo tožnik v tem upravnem sporu dediči po pokojnem A. A., umrlem 6. 12. 2022, nazadnje stanujočem Ulica ..., A., in drugo tožnik odvetnik I. I., Ulica ..., A., bi morala biti pomanjkljivost tožbe odpravljena pravočasno. Vendar v tej zadevi odprava pomanjkljivosti tožbe ni bila opravljena v zato določenem roku do vključno 5. 9. 2023.

9.Čeprav je rok 15 dni za odpravo pomanjkljivosti tožbe določilo sodišče in torej ne gre za zakonsko določen rok, pač pa sodni rok, nastopi s pretekom tega roka prekluzija in sodišče prepozno opravljenega procesnega dejanja ne sme upoštevati. Ta rok je sicer podaljšljiv, vendar je treba podaljšanje predlagati pred potekom roka (tretji odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Po poteku roka pa se lahko posledice zamude procesnega roka iz opravičenih razlogov odpravijo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

1

10.Da bi sodišče lahko vlogo I. I. naslovljeno kot dopolnitev tožbe, z dne 26. 10. 2023 obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, bi moral biti ta skladen s 24. členom ZUS-1. V 24. členu ZUS-1 je določeno, da lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če stranka iz opravičenega vzroka zamudi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti (prvi odstavek), da je predlog treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek) in da je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga; v roku za vložitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek). V navedenem primeru, pa iz vloge I. I. niti ne izhaja zatrjevanje, da je zamudil kakšno procesno dejanje, temveč zgolj naknadno popravlja pomanjkljivosti tožbe, za katero je prekludiran. Zamuda roka je eden od pogojev oziroma procesnih predpostavk za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vsi pogoji pa morajo biti izpolnjeni komulativno. Pri tem sodišče pripominja, da ni dolžno namesto strank oblikovati zahtevkov (oziroma v konkretnem primeru predlogov), oblikovanje pravilnih zahtevkov je odgovornost stranke. Sodišče zato vloge z dne 26. 10. 2023 ni upoštevalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak kot drugo vlogo med postopkom.

11.Pomanjkljivosti tožbe, vložene 12. 7. 2023, torej niso bile pravočasno odpravljene. Tožba je ostala neprimerna za obravnavo, saj je I. I. v vlogi z dne 31. 8. 2023 tožnika popravil v: dediči po pokojnem A. A., umrlem 6. 12. 2022, nazadnje stanujočem Ulica ..., A., ki v tožbi ne uveljavljajo kakšne svoje pravice ali pravne koristi, saj je z izpodbijano odločbo odločeno, da se zavrže nadzorstvena pritožba vlagatelja odvetnika I. I. in ne A. A., kot tudi ne dedičev po pokojnem A. A.

12.Ker tožbe glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ne more vložiti oseba, ki ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, se taka tožba zavrže (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

13.Tožbo pa je potrebno zavreči še iz nadaljnjih razlogov.

14.Tožbi ni bilo priloženo pooblastilo za zastopanje pokojnega tožnika niti do izdaje tega sklepa, pri čemer je sodišče pokojnega A. A. po domnevnem pooblaščencu I. I. opozorilo na posledice, če pomanjkljivosti ne bo odpravil in mu še pojasnilo, da pravilo o nadaljnjem obstoju pooblastila, kot določeno v 100. členu ZPP, pride v poštev le, če pooblastitelj umre po začetku pravde. V konkretnem primeru pa je bila vložena tožba, postopek torej še ni bil v teku.

15.Sodišče ugotavlja, da I. I. pooblastila za zastopanje pokojnega A. A. ali dedičev pokojnega A. A. (po popravi tožnika), vse do danes ni predložil. Sodišče sicer ugotavlja, da je I. I. v vlogi z dne 26. 10. 2023 popravil tožnika, navedel sebe kot drugo tožnika in priložil pooblastilo za drugo tožnika, kar pa je bilo po postavljenem roku.

16.Sodišče nadalje še pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v svojih odločbah glede vprašanja, ali predhodno splošno pooblastilo za zastopanje pred državnimi organi in sodišči pooblaščencu pokojnega tožnika sploh daje možnost vložiti tožbo ali zgolj nadaljevati postopek, ki je že v teku, ugotovilo, da je sodna praksa neenotna. Ne glede na navedeno, pa sodišče ugotavlja, da domnevni pooblaščenec A. A., ni predložil niti splošnega pooblastila za zastopanje A. A. iz upravnega postopka. Sodišče pripominja, da je pravica zastopanja predpostavka za opravljena procesna dejanja. Če se med postopkom ugotovi, da tisti, ki nastopa kot pooblaščenec ni upravičen za zastopanje, sodišče razveljavi opravljena dejanja, razen, če jih stranka pozneje odobri. Pri tem pa ni izkazano, da bi dediči po pokojnem A. A. vse do danes to storili.

17.Ker v danem roku pomanjkljivosti tožbe niso bile odpravljene in zaradi zadeve sodišče ne more obravnavati, izpodbijani upravni akt pa ni ničen, sodišče ugotavlja, da bi bilo tožbo potrebno zavreči še na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, katerega določbe se smiselno uporabijo na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1.

18.Sodišče še pojasnjuje, da v kolikor bi vlogo naslovljeno "Dopolnitev tožbe" z dne 26. 10. 2023, ki jo je prejelo 30. 10. 2023, obravnavalo kot novo tožbo, ugotavlja, da bi bila ta vložena prepozno. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

19.Izpodbijani akt je bil izdan 5. 7. 2023 in po navedbi v tožbi, I. I. kot domnevnemu pooblaščencu A. A. vročen 10. 7. 2023, v kar sodišče ne dvomi. Naslednjega dne, torej 11. 7. 2023, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu in se je ob upoštevanju trajanja sodnih počitnic iztekel v ponedeljek, 11. 9. 2023. I. I. je vlogo po pooblaščencu vložil 26. 10. 2023, saj jo je tega dne oddal kot priporočeno poštno pošiljko. Iz navedenega izhaja, da bi bila kot (nova) tožba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 prepozna, kar bi imelo za posledico tudi zavrženje tožbe I. I.

20.Sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ki je vsebovan v tožbi, ni odločalo, saj glede na to, da tožba v skladu s 30. členom ZUS-1 ni bila sposobna za obravnavanje, ker jo je vložila neobstoječa stranka oziroma v njenem imenu pooblaščenec, ki ni imel upravičenja za zastopanje. Taksna obveznost zato sploh ni nastala (primerjaj sklep VSM I Cp 1041/2011). Sodišče tak predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 12. 7. 2023 sploh ne more obravnavati, še zlasti, ker v ZST-1 ni podlage za naložitev plačila sodne takse osebi, ki vloge ni izročila.

21.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem med drugim, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Primerjaj dr. Aleš Galič v: dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Uradni list, Ljubljana 2005, str. 456.

2Tako VSRS Sklep I Up 72/2023 z dne 31. 8. 2023.

3Skladno s prvim odstavkom 97. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) da stranka pooblastilo pisno. Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju (prvi odstavek 98. člena ZPP). Če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže (četrti odstavek 98. člena ZPP).

4VSRS Sklep I Up 48/2019 z dne 3. 6. 2020.

5Naslovljeno kot dopolnitev tožbe z dne 26. 10. 2023.

6Tako tudi VSL Sklep I Cp 849/2021 z dne 20. 9. 2021.