Jedro

Četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP prosilcu nalaga, da v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navede podatke o zadevi, torej opiše oziroma navede dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero želi doseči dodelitev brezplačne pravne pomoči. To pa ne pomeni, da kot obvezna sestavina prošnje (brez katere prošnje ni mogoče obravnavati) štejejo tudi dokazi, s katerimi prosilec dokazuje oziroma izkazuje svoje trditve v zadevi, za katero želi brezplačno pravno pomoč. Če je organ za brezplačno pravno pomoč ocenil, da podatki, s katerimi razpolaga, ne zadostujejo za presojo utemeljenosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bi smel postopati po 67. členu ZUP, ki določa ravnanje, ko gre za (formalno) nepopolno vlogo, ampak po 140. členu ZUP. Ta v drugem odstavku določa, da mora stranka (če ne gre za splošno znana dejstva), za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 260/2018 z dne 14. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč kot nepopolno zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje kot tožene stranke v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru, št. I P 623/2017 po tožbi zaradi odpovedi najemne pogodbe ter izpraznitve in izročitve stanovanja. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnikova vloga nepopolna, ker ni predložil vseh listin oziroma sporočil vseh podatkov, na podlagi katerih bi organ za brezplačno pravno pomoč lahko ugotovil, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato ga je organ s pozivom z dne 23. 10. 2017 pozval, da predloži listine, ki izkazujejo, da je sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v roku o tem obvestil lastnika stanovanja oziroma, da izkaže, da je plačal zapadle najemnine in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine. Na dopolnitev je bil pozvan v skladu z določilom prvega odstavka 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 24. členom ZBPP, saj morajo biti pogoji iz 24. člena ZBPP izkazani tudi v primeru, ko tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč za dejanje, ki je vezano na rok.

2. Poziv je bil tožniku vročen v skladu s 87. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). O prispelem pismu je bil obveščen dne 25. 10. 2017 in hkrati opozorjen, da se bo štelo, da je bila vročitev opravljena s pretekom 15-dnevnega roka, če sodnega pisanja v tem roku ne bo prevzel. Ker tožnik pisanja ni prevzel, je bila vročitev opravljena dne 9. 11. 2017. Tožnik svoje prošnje v danem 8-dnevnem roku ni dopolnil, zato jo je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP kot nepopolno zavrgel. 3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se je organ za brezplačno pravno pomoč presoje razumnosti tožnikove udeležbe v pravdnem postopku I P 623/2017, za katerega prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, lotil na napačen način in sicer s prisvajanjem pristojnosti pravdnega sodišča, ki v tej zadevi razsoja o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti vtoževanega tožbenega zahtevka na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev ter izročitev stanovanja na naslovu..., v katerem tožnik stanuje. Organ za brezplačno pravno pomoči namreč meni, da je za tožnika razumno v pravdnem postopku sodelovati le v primeru, če je sprožil postopek za uveljavitev subvencionirane najemnine in postopek za uveljavitev izredne pomoči pri uporabi stanovanja oziroma, če ima dokaze, da je plačal zapadle najemnine in stroške; tožnikov interes pa je bistveno širši in vključuje tudi njegov interes, da prepreči izselitev iz obravnavanega stanovanja, ki je zanj predrago, tik pred zimo in še preden bo odločeno o prošnji, ki jo je vložil pri Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v okviru javnega razpisa, ki je bil zaključen 2. 11. 2017 in bi naj bilo o njem odločeno do začetka maja 2018. Tožnikovo sodelovanje v tem postopku je tako povsem razumno. Razen tega je izpodbijana odločba napačna tudi zato, ker ne vsebuje obrazložitve, zakaj so listine, k predložitvi katerih je bil tožnik s strani organa za brezplačno pravno pomoč pozvan, relevantne za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP. Organ za brezplačno pravno pomoč tako tudi z izpodbijano odločbo ni v celoti odpravil pomanjkljivosti predhodne odločbe št. Bpp 1295/2017-4 z dne 23. 11. 2017 in tako ta odločba še vedno nima vsebinske obrazložitve v smislu določb 214. člena ZUP. Nepredložitev zahtevanih listin ne zadošča za zavrženje vloge prosilca za brezplačno pravno pomoč kot nepopolne vloge. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu za brezplačno pravno pomoč v nov postopek. Hkrati priglaša stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve odgovora na tožbo in nadaljnjega zastopanja v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, št. I P 623/2017, v katerem mu je bila dne 16. 10. 2017 vročena tožba A.A. zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve ter izročitve nepremičnine - stanovanja na naslovu..., v katerem prebiva. Odgovor na tožbo mora vložiti v roku 30 dni.

7. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožniku poslal poziv na dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči št. Bpp 1295/2017-3 z dne 23. 10. 2017, v katerem je navedeno, naj sodišču sporoči oziroma predloži še listine, ki izkazujejo, da je sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja oziroma izkaže, da je plačal zapadle najemnine in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine. Prošnjo mora ustrezno dopolniti ter sporočiti zahtevane podatke v roku 8 dni od prejema poziva, sicer jo bo organ za brezplačno pravno pomoč po drugem odstavku 67. člena ZUP kot nepopolno zavrgel. Enako bo ravnal tudi, če ne bo sporočil vseh zahtevanih podatkov in prošnje v skladu s pozivom ustrezno dopolnil. Na ta poziv tožnik ni odgovoril, organ za brezplačno pravno pomoč pa je s sklepom št. Bpp 1295/2017-4 z dne 23. 11. 2017 tožnikovo prošnjo kot nepopolno zavrgel. Tožnik je zoper ta sklep vložil tožbo v upravnem sporu, Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru pa je s sodbo št. II U 562/2017-9 z dne 21. 2. 2018 tožbi ugodilo in prej navedeni sklep odpravilo ter zadevo vrnilo organu v nov postopek, ker sklep ni bil ustrezno obrazložen, kot to nalaga 214. člen ZUP. V ponovljenem postopku je organ za brezplačno pravno pomoč izdal v tem upravnem sporu izpodbijani sklep.

8. S tem sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot nepopolno zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, ki se v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči uporablja v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, kolikor slednji ne določa drugače. 9. ZUP v prvem odstavku 66. člena določa, da mora biti vloga razumljiva in, da mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (predvsem podatke o strankah in zadevi, na katero se nanaša), vsebovati pa mora tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek 66. člena ZUP). Vsebino prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa 32. člen ZBPP. Ta mora vsebovati podatke navedene v drugem odstavku tega člena, to so poleg osebnih podatkov o prosilcu in njegovih družinskih članih, še podatki o zadevi ter navedba oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP tako prosilcu nalaga, da v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navede podatke o zadevi, torej opiše oziroma navede dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero želi doseči dodelitev brezplačne pravne pomoči. To pa ne pomeni, da kot obvezna sestavina prošnje (brez katere prošnje ni mogoče obravnavati) štejejo tudi dokazi, s katerimi prosilec dokazuje oziroma izkazuje svoje trditve v zadevi, za katero želi brezplačno pravno pomoč. To izhaja tudi 24. člen ZBPP, ki določa, da mora organ pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, za katero želi prosilec dodelitev brezplačne pravne pomoči. Presoja teh okoliščin in dejstev o zadevi torej spada med presojo utemeljenosti prosilčevih pričakovanj (da zadeva ni očitno nerazumna, da je pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj itd), kar pomeni med presojo izpolnjenosti materialnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Presojo dokazov, s katerimi prosilec utemeljuje svoja stališča in trditve v zadevi, za katero želi dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tako treba šteti za presojo izpolnjevanja materialnih pogojev, in torej ti dokazi ne predstavljajo nujne sestavine prošnje, brez katere zadeve ni mogoče obravnavati (tako tudi Upravno sodišče RS v zadevi I U 1142/2016 v sodbi z dne 25. 8. 2016).

10. Če je organ za brezplačno pravno pomoč ocenil, da podatki, s katerimi razpolaga, ne zadostujejo za presojo utemeljenosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bi smel postopati po 67. členu ZUP, ki določa ravnanje, ko gre za (formalno) nepopolno vlogo, ampak po 140. členu ZUP. Ta v drugem odstavku določa, da mora stranka (če ne gre za splošno znana dejstva), za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Od stranke se ne zahteva, naj preskrbi in predloži dokaze, ki jih lahko hitreje in lažje preskrbi organ, ki vodi postopek, in tudi ne, naj predloži taka potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdajati. Če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati (tretji odstavek 140. člena ZUP). To pa pomeni, da mora organ v takšnem primeru odločiti po vsebini (tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS, št. I U 1571/2012 z dne 8. 11. 2012 in IV U 181/2013 z dne 1. 10. 2013).

11. Ker je bila v postopku izdaje upravnega akta napačno uporabljena določba 67. člena ZUP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) v zadevi odločiti po vsebini.

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

13. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).