Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v šestmesečnem roku od nastanka razloga, ki je določen v ZDR, se v tem delu izpodbijane sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo zavrnjen, ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi sklenjena dne 1. 3. 2009 med tožnikom in toženo stranko dne 21. 4. 2011 nezakonita, ter da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo s potekom odpovednega roka z dnem 5. 6. 2011, temveč mu traja s polnim delovnim časom 40 ur na teden od 5. 6. 2011 dalje do pravnomočnosti te sodbe, skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 3. 2009. V nadaljevanju je sodišče zavrnilo tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnika v roku 5 dni od pravnomočnosti sodne odločbe pozvati na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni delovni sposobnosti ter mu za čas od 5. 6. 2011 do pravnomočnosti te sodne odločbe priznati in vpisati delovno dobo, mu za ta čas plačati pripadajoče nadomestilo plače v bruto mesečnem znesku … EUR in mesečni dodatek za delovno dobo v znesku 55,06 EUR kot da bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska nadomestila v plačilo, ki zapade vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec ter obračunati vse pripadajoče davke in prispevke, ki odpadejo na mesečni znesek nadomestila in jih plačati pristojnim institucijam vse v roku 8 dni, pod izvršbo. Zavrnilo je zahtevek za plačilo stroškov postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo in uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. ZDR v določbi 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR definira poslovni razlog kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz zaposlitve, kar pomeni, da se prenehanje potreb navezuje na delo opredeljeno v pogodbi in ne na posameznega delavca. Možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zato odvisna le od delodajalčeve ocene, ker dela, opredeljenega v pogodbi o zaposlitvi, ne potrebuje več. Sodišče prve stopnje se sklicuje na finančno izgubo pri poslovanju tožene stranke v obdobju 1. 1. 2011 do 30. 4. 2011, ter da je tožena stranka zato povzela ukrepe za izboljšanje poslovnih rezultatov, ter da se je delodajalec odločil za reorganizacijo, ter delovne naloge tožnika razporedil med druge zaposlene. Tožena stranka naj bi sicer imela težke finančne probleme, v bistvu pa gre za reorganizacijo, ko bo imela tožena stranka večjo vidnost in prepoznavnost, obenem pa bo v programskem smislu vzpostavila princip „mandatnega dela“, to je začasnega programskega/avtorskega dela, ki bo temeljilo na razvoju posameznih programskih ciklov in njihovi implementaciji v delovanje zavoda. Okoliščina, da želi tožena stranka zmanjšati stroške dela na račun redno zaposlenih delavcev, nikakor ni in ne more biti utemeljen razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, organizacijski razlog, kot ga je navajala tožena stranka pa ni utemeljen. Tožena stranka predstavlja pričetek novih dejavnosti, ki bi se med drugim kazale v trženju storitev. Bodoče trženje storitev bo zagotovo vplivalo k izboljšanju finančne situacije in ne k dodatnemu poslabšanju. Tožnikovo delovno mesto še ni bilo ukinjeno, reorganizacija pa tudi ne realizirana. Odpovedni razlog bi tako lahko nastal šele, ko je bila odločitev o reorganizaciji dokončno realizirana, delovno mesto programski sodelavec pa ukinjeno. Tako se izkaže, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2011 nezakonita, saj odpovedni razlog (organizacijski razlog) v času odpovedi ni obstajal. Direktor je izpovedal, da ima tožena stranka že nekaj let finančne težave, poleg tega je Mestna občina ... sredstva za plače zaposlenih zadnja leta nakazovala z zamudo, in sicer šele konec meseca septembra za tekoče leto. Ugotovitev, da ima tožena stranka v obdobju od 1. 1. 2011 do 30. 4. 2011 finančne težave, ne zadostuje za zaključek sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita, sploh ne ob dejstvu, da tožena stranka sredstva za plače zaposlenih vsako leto prejme šele v mesecu septembru. Tožena stranka je sicer neprofitni zavod, ki se financira preko različnih državnih in tudi EU razpisov skozi vse leto. Prav tako mora po določilih 6. odstavka 88. člena ZDR delodajalec podati odpoved najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov o bistvenih okoliščinah, zaradi česar je tudi ni mogoče preizkusiti. Tožnik je sicer ves čas postopka zatrjeval, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov podana prepozno, saj je tožena stranka ves čas postopka zatrjevala, da ima finančne težave že dalj časa, sodišče pa se do navedenega sploh ni opredelilo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožnik ves čas postopka navajal, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno glede na zatrjevanja tožene stranke, da njene finančne težave trajajo že nekaj let, ob tem pa je tožnik tudi med postopkom navajal, da je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi prezgodnja in sicer iz razloga, ker tožena stranka še ni ukinila delovnega mesta in ni spremenila sistemizacije. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 – 103/2007 – ZDR) v 2. odstavku 81. člena določa, da delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved, pri čemer pa mora delodajalec o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga delavca pisno obvestiti, kot to določa 4. odstavek 83. člena ZDR. Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca so prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji s pogodbo o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Ob navedenem 6. odstavek 88. člena ZDR izrecno določa, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Navedenega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, tako da se sodbe v tem delu ne da preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Delodajalec mora namreč podati odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov pravočasno in sicer v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče v obrazložitvi navedlo, da je tožena stranka dne 1. 4. 2011 s sklepom direktorja tožene stranke ukinila delovno mesto, kar pa sicer ne izhaja iz izvedenih dokazov. Iz listine B3 z naslovom ukinitev delovnega mesta „Programski sodelavec“ izhaja, da je bila izdana dne 3. 6. 2011, kar pa je sicer že po odpovedi z dne 21. 4. 2011. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku do navedenega zavzeti stališče. V ponovljenem postopku bo moralo tako sodišče prve stopnje primarno zavzeti stališče o tem, od katerega trenutka šteje, da je nastal utemeljeni razlog za odpoved in šele v nadaljevanju bo sodišče lahko odločalo o vsebinskih razlogih, podanih v odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2011. Glede na podane pritožbene ugovore pritožbeno sodišče tudi navaja, da za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spremeniti akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo delovnega mesta, takšno stališče je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejelo že večkrat in sicer med drugim v zadevi opr. št. VIII Ips 181/2011 z dne 3. 4. 2012. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 355. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.