Jedro

Obtoženi je bil seznanjen s postopkom davčnega inšpekcijskega nadzora gospodarske družbe in je v postopku sodeloval. Potem, ko mu je funkcija direktorja prenehala, pa bi imel možnost, da bi predlagal, da v postopku sodeluje kot stranski udeleženec.

Mnenje izvedenke davčno ekonomske stroke se nanaša na vsebinsko pravilnost ugotovitev davčnega organa, ne pa na zakonitost tekom davčnega inšpekcijskega postopka pridobljenih dokazov. Pravilnost ugotovitev davčnega organa bo predmet ugotavljanja dejanskega stanja med dokaznim postopkom, kar na presojo zakonitosti dokazov ne vpliva.

V mnenju inštituta je podana pravna razlaga davčnega postopka in ocena o tem, ali se dokazi, dobljeni v davčnem inšpekcijskem nadzoru, lahko uporabijo v kazenskem postopku. Gre torej za razlago zakonskih določb, kar pa je naloga in izključna pristojnost sodišča. Razlaga prava je v pristojnosti sodišča. Stališče pritožnika, da odredbe sodišča za opravo hišne preiskave ni mogoče šteti kot sodne odločbe, ki jo za poseg v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja določa 36. člen Ustave, je pravno zmotno. Zoper odredbo res ni dopustno pravno sredstvo, vendar to ne pomeni, da se zakonitosti odredbe ne preizkuša.

Izrek

Pritožba zagovornika obtoženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednica senata Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnila predlog zagovornika obtoženega A. A., podanega na predobravnavnem naroku, za izločitev dokazov.

2. Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da dokazi, katerih izločitev je predlagal obtoženčev zagovornik niso dokazi, za katere bi Zakon o kazenskem postopku (ZKP) določal, da se nanje sodna odločba ne sme opreti, prav tako ti dokazi niso bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic, zato je prvostopenjsko sodišče predlog za izločitev dokazov utemeljeno zavrnilo.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil v tej zadevi predobravnavni narok za obtoženega A. A. opravljen dne 22. maja 2013. Zato bi lahko predsednica senata, kateri je bil spis predodeljen, takoj razpisala glavno obravnavo, brez da bi opravila nov predobravnavni narok. Obtoženi je imel na prvem predobravnavnem naroku, opravljenem v letu 2013, že možnost, da se izjavi o krivdi, da predlaga izvedbo dokazov in eventualno izločitev dokazov.

Glede predloga za izločitev zapisnikov in odločb Davčne uprave Republike Slovenije (DURS)

6. Prvostopenjsko sodišče je s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso tako Vrhovnega kakor tudi Ustavnega sodišča utemeljeno zavrnilo predlog za izločitev dokazov, dobljenih tekom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sodbi Saunders proti Združenemu kraljestvu zavzelo enako stališče, to je, da se lahko dokazi, dobljeni tekom inšpekcijskih postopkov, v katerih so obdolženci dolžni sodelovati in izročiti zahtevane listine in tudi dokaze proti sebi, in jih ne varuje privilegij zoper samo obtožbo, lahko uporabijo v kazenskem postopku. Izjema od tega načela lahko nastopi samo v primeru, ko se inšpekcijski postopek zlorabi za kazensko preiskavo oziroma, kadar je izjava obdolženca v inšpekcijskem postopku ključni oziroma nenadomestljivi člen pri zbiranju dokaznega gradiva. Kršitev, ki jo zatrjuje pritožnik, to je, da davčni organ obtožencu ni vročil odločbe o ugotovitvah davčno-inšpekcijskega nadzora, ne predstavlja takšne kršitve, ki bi imela za posledico, da dokazov, zbranih tekom davčno-inšpekcijskega postopka, v kazenskem postopku ne bi bilo mogoče uporabiti. Pritožnik ob tem ne konkretizira, kako naj bi navedena kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. Zgolj s posplošenimi pritožbenimi izvajanji, v katerih pritožnik izraža nestrinjanje z ustaljeno sodno prakso, pa ne more uspeti.

7. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da je postopek davčnega inšpekcijskega nadzora gospodarske družbe X družba za ..., d. o. o. (X, d. o. o.) potekal od 2. 4. 2009 do 24. 2. 2010. Ob začetku davčno-inšpekcijskega nadzora je bil obtoženi direktor navedenega podjetja in je v postopku sodeloval. Obtoženi je bil torej seznanjen z navedenim postopkom in je imel v njem tudi možnost sodelovati. Potem, ko je obtožencu funkcija direktorja navedenega podjetja, dne 22. 12. 2009 prenehala, pa bi imel možnost, da bi predlagal, da v postopku sodeluje kot stranski udeleženec. Vendar je navedeno za vprašanje zakonitosti dokazov, dobljenih tekom davčnega inšpekcijskega postopka, irelevantno. Enako velja za sklicevanje pritožbe na mnenje izvedenke davčno ekonomske stroke B. B., ki se nanaša na vsebinsko pravilnost ugotovitev davčnega organa, ne pa na zakonitost tekom navedenega postopka pridobljenih dokazov. Pravilnost ugotovitev davčnega organa bo predmet ugotavljanja dejanskega stanja med dokaznim postopkom, kar pa na presojo zakonitosti dokazov ne vpliva. Enako velja tudi glede pritožbenega zatrjevanja, da davčni organi zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru ne bi smeli izročiti kriminalistični policiji. Prvostopenjsko sodišče je v točki 2 izpodbijanega sklepa pravilno navedlo pravno podlago, ki pooblašča davčne organe za izročitev zapisnikov kriminalistični policiji, zato pritožnik zgolj z vztrajanjem pri svojem drugačnem stališču, ki ga z ničemer ne utemelji, ne more uspeti.

8. Brezuspešno je tudi pritožbeno sklicevanje na mnenje Inštituta M., ki ga je izdelal dr. C. C. V navedenem mnenju je podana pravna razlaga davčnega postopka, upoštevajoč določbe ZUP in odločbo Ustavnega sodišča U-I-40/12 in oceno o tem, ali se dokazi, dobljeni v davčnem inšpekcijskem nadzoru lahko uporabijo v kazenskem postopku. Gre torej za razlago zakonskih določb, kar pa je naloga in izključna pristojnost sodišč. Po določbi 248. člena ZKP sodišče v postopku pritegne izvedenca, kadar potrebuje mnenje nekoga, ki ima potrebno strokovno znanje, katerega sodišče nima. Navedeno pa ne velja za razlago prava, saj je razlaga le-tega prav v pristojnosti sodišča. Zlasti pa je v pristojnosti sodišč, ki sodijo v kazenskih zadevah, da ocenijo, ali so dokazi, ki so sodišču predloženi, zakoniti in se lahko uporabijo v kazenskem postopku. Prvostopenjsko sodišče se do navedenega mnenja utemeljeno ni opredelilo, saj ga je obtoženi predložil ob zaslišanju na glavni obravnavi. Gre za sestavni del obtoženčevega zagovora, do katerega se bo sodišče opredelilo, ko bo odločalo o glavni stvari.

9. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu navedlo odločbi Ustavnega sodišča, v katerih se je le-to opredelilo do zakonitosti dokazov, dobljenih tekom inšpekcijskih postopkov ter dopustnosti uporabe teh dokazov v kazenskem postopku. Ker se je Ustavno sodišče do tega vprašanja že opredelilo, prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni sledilo predlogu pritožnika, da prekine kazenski postopek in začne postopek pred Ustavnim sodiščem. Prvostopenjsko sodišče se do navedenega predloga v izpodbijanem sklepu res ni izrecno opredelilo, vendar neutemeljenost tega predloga izhaja iz tistega dela obrazložitve, ko se je prvostopenjsko sodišče sklicevalo na odločbi Ustavnega sodišča, ki sta o navedenem vprašanju že zavzeli stališče. 10. Pritožnik pritožbene navedbe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče, preden je odločilo o zakonitosti dokazov, dobljenih tekom davčno-inšpekcijskega postopka, zaslišati davčne inšpektorje, ni obrazložil, saj sploh ni navedel, o katerih okoliščinah bi bilo potrebno inšpektorje zaslišati. Zato na tovrstne posplošene pritožbene navedbe ni mogoče odgovoriti. Pritožbeno sodišče pa sicer ocenjuje, da je imelo prvostopenjsko sodišče v zbranem dokaznem gradivu zadostno podlago za odločitev, da je bilo gradivo zbrano zakonito in je zato dopusten dokaz v kazenskem postopku.

Glede izločitve zapisnikov o opravljenih hišnih preiskavah

11. Stališče pritožnika, ki ga je uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje, da odredbe sodišča za opravo hišne preiskave ni mogoče šteti kot sodne odločbe, ki jo za poseg v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja določa 36. člen Ustave, je pravno zmotno. V prvem odstavku 112. člena ZKP je določeno, da sodišča v kazenskem postopku izdajajo odločbe v obliki sodb, sklepov in odredb. Zoper odredbo res ni dopustno pravno sredstvo, vendar navedeno ne pomeni, da se zakonitosti odredbe ne preizkuša. Zakonitost odredbe o hišni preiskavi je predmet preizkusa v kazenskem postopku na vseh stopnjah sojenja.

12. Pritrditi je pritožniku, da obtoženi A. A. v času, ko so se opravljale hišne preiskave, ni bil v Republiki Sloveniji. Vendar je protispisna pritožbena navedba, da obtoženi s tem, da so se opravljale hišne preiskave, ni bil seznanjen. Obtoženi A. A. je, ko je bil zaslišan pri dežurnemu preiskovalnemu sodniku dne 8. 12. 2011, torej le dva tedna po opravljenih hišnih preiskavah, povedal, da je bil o tem, da se hišne preiskave opravljajo, seznanjen po telefonu s strani kriminalistov. Iz zapisnikov o hišnih preiskavah tudi izhaja, da je obtoženi za navzočnost pri hišnih preiskavah pooblastil svojo ženo D. D. Iz zapisnikov o hišnih preiskavah izhaja, da je bila navedena na hišnih preiskavah navzoča. Obtoženčeva žena je imela pravico biti navzoča ob hišni preiskavi na naslovu njunega prebivališča na N. 1 v ... po določbi prvega odstavka 216. člena ZKP. Ker je bila obtoženčeva žena s hišno preiskavo seznanjena in med njo v pretežnem delu tudi navzoča, je bila navedena hišna preiskava opravljena skladno z določbami ZKP.

13. Za opravo hišnih preiskav v poslovnih prostorih velja določba četrtega odstavka 216. člena ZKP, ki določa, da se v teh primerih povabi predstojnik, da naj bo ob hišni preiskavi navzoč. Pritrditi je sicer pritožniku, da obtoženi v času hišne preiskave v podjetju X, d. o. o. ni bil direktor navedenega podjetja, temveč je bil to E. E. Okoliščina, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil slednji seznanjen s hišno preiskavo in povabljen, da je ob njej navzoč, pa skladno z določbo četrtega odstavka 216. člena ZKP v zvezi z 219. členom ZKP nima za posledico, da sodišče na zapisnik o hišni preiskavi ne bi smelo opreti svojo odločbo in zato ne gre za dokaz, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti. Za obtoženčevo ženo je potrebno šteti, da je bila na hišni preiskavi navzoča po pooblastilu obtoženca in ne kot predstavnica gospodarske družbe.

14. Tudi okoliščina, da je priča pri hišni preiskavi, F. F., sodeloval tudi pri nasilnem odpiranju zaklenjenega sefa, sama po sebi ne pomeni, kot je to pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, da navedeni ob tem ne bi mogel biti tudi priča ob hišni preiskavi, torej nastopiti v dvojni vlogi, saj tega ZKP ne prepoveduje. Brezuspešno je tudi pritožbeno ponavljanje, da ob hišni preiskavi nista bili ves čas navzoči dve priči. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da sta bili ob hišni preiskavi na naslovu obtoženčevega prebivališča na N. 1 v ... ves čas navzoči dve priči. Prva priča, to je F. F., ki je bil navzoč od začetka hišne preiskave, je le-to dejansko vmes zapustil, vendar iz zapisnikov o opravljeni hišni preiskavi izhaja, da je bila le-ta prekinjena do zagotovitve navzočnosti nove priče. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče v listinski dokumentaciji imelo zadostno podlago za zaključek, da so bile hišne preiskave opravljene zakonito, zato je neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da bi morali biti pred odločitvijo sodišča o zakonitosti opravljene hišne preiskave zaslišani kriminalisti in priče. Podatki kazenskega spisa zaenkrat ne dajejo podlago za to, da bi se vzpostavil dvom v pravilnost zapisnika o hišnih preiskavah. Samo v kolikor bi bil izkazan dvom, bi bilo potrebno dejansko stanje raziskati tudi z zaslišanjem prič.

15. Ker ob hišni preiskavi na naslovu P. 2 v ... niso bili zaseženi nobeni dokazi, je pritožbeno uveljavljanje, da so kriminalisti v navedeni prostor vstopili nezakonito, irelevantno. Pritožbeno sodišče v zvezi z navedenim še ugotavlja, da je bila z odredbo dežurne preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Kpd 55054/2011-30 z dne 18. 11. 2011 odrejena hišna preiskave na naslovu P. 2, ..., kjer ima sedež gospodarska družba N., d. o. o. (prej X A, d. o. o.).

16. V zvezi z ostalimi pritožbenimi navedbami, to je, da naj bi sodnica ne odločila o predlogu za izločitev enega od zapisnikov DURS in s sklicevanjem pritožbe na vse navedbe, pravna stališča in pravne kvalifikacije, podane v obeh predlogih za izločitev dokazov, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je predmet pritožbenega postopka zgolj ocena pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, pri čemer se le-ta v skladu z ustaljeno sodno prakso, preizkuša zgolj na podlagi v pritožbi obrazloženih pritožbenih navedb.

17. Glede na vse navedeno je izpodbijani sklep pravilen in zakonit in tega pritožbene navedbe niso uspele omajati, zato je bilo potrebno pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno.

18. Ker obtoženčev zagovornik s pritožbo ni uspel, bo prvostopenjsko sodišče, kolikor bo za obtoženca v tem kazenskem postopku nastopila obveznost plačila sodne takse, obtoženemu naložilo plačilo sodne takse za vložitev pritožbe.