Jedro

Do dejanske razlastitve je prišlo že davno prej, ko je bila nasprotnemu udeležencu odvzeta posest na nepremičninah. Kljub odvzeti posesti na nepremičninah je nasprotni udeleženec kot razlastitveni zavezanec ostal njihov lastnik do prenosa lastninske pravice z omenjenim razlastitvenim aktom. Sodna praksa mu zato za čas od dejanskega odvzema do formalne razlastitve priznava tudi pravico do nadomestila koristi. Če bi namreč predlagateljica ravnala v skladu z Ustavo, bi morala biti razlastitvena odločba izdana že davno prej in sicer pred dejanskim odvzemom posesti. Že takrat bi bil nasprotni udeleženec upravičen zahtevati plačilo odškodnine, predlagateljica pa bi mu jo morala kot razlastitvena upravičenka že takrat plačati. Prav ta okoliščina je razlog za pravilo iz sodne prakse, da je razlastitveni zavezanec v takšnem primeru upravičen zahtevati zamudne obresti za čas od dejanske razlastitve dalje.

Ker bi nasprotnemu udeležencu pripadale zakonske zamudne obresti za čas od dejanske razlastitve nepremičnin dalje in ker je bila ta nedvomno pred letom 2020, sodišče prve stopnje s prisojo zakonskih zamudnih obresti od 11. 6. 2020 dalje ni napačno uporabilo materialnega prava in nasprotnemu udeležencu prisodilo več kot bi mu pripadalo. Prav tako sodišče z izpodbijano obrestno odločitvijo ni prekoračilo predloga nasprotnega udeleženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je predlagateljica dolžna plačati nasprotnemu udeležencu za razlaščene nepremičnine parc. št. 2723/3, 2724/13, 2724/15, 2724/18 in 2725/3, vse k. o. ... denarno odškodnino v višini 4.735,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2020 dalje. Odločilo je še, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka.

2. Predlagateljica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni v delu, ki se nanaša na začetek teka zamudnih obresti, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prekoračilo zahtevek, ki ga je v nepravdnem postopku glede plačila zakonskih zamudnih obresti uveljavljal nasprotni udeleženec, ki je vezal tek zamudnih obresti od prisojene odškodnine na vložitev svojega odgovora na njen predlog za določitev odškodnine, t. j. na dan 2. 9. 2021. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je predlagateljica dolžna plačati denarno odškodnino na podlagi odločbe o razlastitvi, čeprav s to odškodnina ni bila določena. Podana je tudi bistvena kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj izpodbijani sklep v zvezi z začetkom teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine nima razlogov oziroma je glede tega podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, vsebini listin in med samimi listinami. Odločitev sodišča prve stopnje, da zamudne obresti od prisojene odškodnine tečejo od 11. 6. 2020, saj je sodni cenilec ugotovil vrednost nepremičnin v svojem izvedenskem mnenju 10. 6. 2020, je v nasprotju z dosedanjo sodno prakso. Pri tem navaja odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 90/2020 z dne 27. 1. 2021. 3. Pritožba je bila poslana v odgovor nasprotnemu udeležencu, vendar nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa nasprotnega udeleženca mdr. opredelilo tudi z navedbo, da je razlaščenec po pravnomočni odločbi UE ... št. 000-38/2020/19 z dne 16. 12. 2020. Iz izreka izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da je nasprotni udeleženec dolžan plačati odškodnino po citirani pravnomočni odločbi, v kateri naj bi bila odškodnina določena. Tega prvostopenjsko sodišče v izreku izpodbijanega sklepa ni zapisalo, zato je tudi pritožbeni očitek o napačnosti zapisa izreka nepravilen.

6. V prvostopenjskem postopku med udeležencema ni bilo sporno, da nepremičnine, za katere je bila določena odškodnina, v naravi predstavljajo del že zgrajene državne ceste R1 - 217/1909 A. - B. To pomeni, da je do njihove dejanske razlastitve prišlo že davno prej, ko je bila nasprotnemu udeležencu odvzeta posest na nepremičninah. Kljub odvzeti posesti na nepremičninah je nasprotni udeleženec kot razlastitveni zavezanec ostal njihov lastnik do prenosa lastninske pravice z omenjenim razlastitvenim aktom. Sodna praksa mu zato za čas od dejanskega odvzema do formalne razlastitve priznava tudi pravico do nadomestila koristi. Če bi namreč predlagateljica ravnala v skladu z Ustavo, bi morala biti razlastitvena odločba izdana že davno prej in sicer pred dejanskim odvzemom posesti. Že takrat bi bil nasprotni udeleženec upravičen zahtevati plačilo odškodnine, predlagateljica pa bi mu jo morala kot razlastitvena upravičenka že takrat plačati. Prav ta okoliščina je razlog za pravilo iz sodne prakse, da je razlastitveni zavezanec v takšnem primeru upravičen zahtevati zamudne obresti za čas od dejanske razlastitve dalje.1

7. Kdaj je v obravnavani zadevi prišlo do dejanske razlastitve ni bilo ugotovljeno, nesporno pa je bilo to pred letom 2020. Predlagateljica je sama navajala, da je prišlo do dejanske razlastitve obravnavanih nepremičnin z rekonstrukcijo omenjene ceste in da se je šele z novo geodetsko izmero po opravljeni rekonstrukciji ceste leta 2019 pokazalo, da je bil z njo zajet tudi del spornih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je zamudne obresti od odškodnine prisodilo od prvega dne po izdelavi cenilnega mnenja sodnega cenilca gozdarske stroke dr. C. C. z dne 10. 6. 2020, kar je po času dejanske razlastitve nepremičnin. Ker bi nasprotnemu udeležencu pripadale zakonske zamudne obresti za čas od dejanske razlastitve nepremičnin dalje in ker je bila ta nedvomno pred letom 2020, sodišče prve stopnje s prisojo zakonskih zamudnih obresti od 11. 6. 2020 dalje ni napačno uporabilo materialnega prava in nasprotnemu udeležencu prisodilo več kot bi mu pripadalo. Prav tako sodišče z izpodbijano obrestno odločitvijo ni prekoračilo predloga nasprotnega udeleženca. Na naroku za glavno obravnavo z dne 14. 6. 2022 je jasno predlagal, da zahteva zakonske zamudne obresti od 2. 9. 2018 dalje do plačila.

8. Glede na navedeno se pritožba izkaže za neutemeljeno in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

1 Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 335/2017 in II Ips 90/2020.