Jedro

Zgolj dejstvo, da je tožnik 8. 12. 2013 sam razbil ključavnico, da si je omogočil streho nad glavo in dostop do svojih stvari, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj je toženec zgolj dva dni zatem storil novo motilno dejanje, ki tožniku še sedaj onemogoča izvrševanje prejšnjega posestnega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (1.) ustavilo pravdni postopek in postopek zavarovanja zoper prvo toženo stranko, (2.) drugemu tožencu naložilo, da je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da tožniku izroči ključe za odpiranje vhodnih vrat stavbe na naslovu V., za stanovanje v prvem nadstropju, ter mu omogoči neoviran vstop in uporabo tega stanovanja s ponovnim priklopom tekoče vode in elektrike in se vzdrži nadaljnjih motilnih dejanj, (3.) zavrnilo ugovor toženca zoper začasno odredbo, po kateri mora tožniku izročiti ključ za odpiranje vhodnih vrat in mu omogočiti neoviran vstop ter nadaljnjo neovirano uporabo stanovanja, pri čemer se v primeru neizvršitve obveznosti izreče denarna kazen, ki se izterja po uradni dolžnosti in (4.) drugemu tožencu naložilo plačilo stroškov postopka v višini 753,14 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo drugi toženec iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Kot bistveno navaja, da ni resnična ugotovitev sodišča, da je motil posest tožnika na stanovanju, saj je tožnik sam razbil prejšnjo ključavnico, njegove stvari pa so mu bile na razpolago. Svoje osebne stvari in dokumente je tožnik že odnesel iz stanovanja, sicer ne bi mogel dvigniti plače na banki, pohištvo pa ni bilo njegova last. Res je tožnik poklical toženca in želel ključe, vendar mu jih ta ni mogel izročiti, saj so bila vrata brez ključavnice. Toženec je bil pripravljen izročiti stvari. Za izdajo začasne odredbe ni potrebe. Lastnica hiše je tožniku odpovedala najemno razmerje, ker ni plačeval stroškov, ter ni jasno, zakaj tožnik temu nasprotuje. Sodišče ni opravilo poizvedb o dogodkih na policijski postaji in ni zaslišalo predlaganih prič, zaradi česar je dejansko stanje ostalo zmotno ugotovljeno.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na naroku 8. 3. 2014 v prisotnosti pritožnika in njegovega pooblaščenca kot nesporno ugotovilo, da je bil tožnik posestnik stanovanja na naslovu V., do zatrjevanega motilnega dejanja, da je drugi toženec 8. 12. 2013 zamenjal ključavnico za vhod v stanovanje, pri čemer tožniku ključev ni izročil, zato je tožnik, da bi lahko stopil v stanovanje, 10. 12. 2013 tudi sam zamenjal ključavnico, istega dne pa je nato toženec ponovno zamenjal ključavnico, pri čemer zopet tožniku ključa ni izročil, od takrat dalje pa mu je onemogočil tudi vstop v stanovanje, v katerem ni več tožnikovih stvari, ki jih je odnesel toženec. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je zato pravilen zaključek sodišča, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki omogočajo sodno varstvo pri motenju posesti iz 33. in 34. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), kar je v izpodbijanem sklepu podrobno obrazloženo. Zgolj dejstvo, da je tožnik 8. 12. 2013 sam razbil ključavnico, da si je omogočil streho nad glavo in dostop do svojih stvari, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj je toženec zgolj dva dni zatem storil novo motilno dejanje, ki tožniku še sedaj onemogoča izvrševanje prejšnjega posestnega stanja. V obravnavani zadevi tudi ni bistveno, da je toženec tožniku bil pripravljen izročiti njegove stvari, saj mu ni bil pripravljen omogočiti posesti stanovanja, ki jo je neutemeljeno odvzel. Glede vrnitve stvari je sodišče tožbeni zahtevek (ker te niso bile dovolj individualizirane) zavrnilo, zato tudi ni bilo dolžno izvesti dokaza s poizvedbami pri PP B., ali je bil toženec te stvari res pripravljen izročiti, in pritožba neizvedbo tega dokaza neutemeljeno graja. Enako velja tudi za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče M. J. glede dogovora o višini najemnine, saj gre za v tej pravdi nerelevantno dejstvo.

6. Ker se v motenjskih pravdah ugotavlja zgolj zadnje stanje posesti in nastalo motenje, ne pa pravica do posesti, so odveč pavšalne in neizkazane pritožbene navedbe o tem, da je prejšnja lastnica stanovanja tožniku odpovedala najemno razmerje.

7. Pritožba povsem splošno graja tudi odločitev sodišča o zavrnitvi ugovora zoper izdano začasno odredbo, pri čemer se sklicuje na zmotno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z motilnim ravnanjem. Ker ta pritožbeni razlog, kot je že obrazloženo, ni podan, pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

8. Glede na navedeno in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154., na 155. in na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako je sodišče odločilo glede stroškov, ki jih je imel tožnik z odgovorom na pritožbo, saj ta glede na vsebino podane pritožbe ni bil potreben.